V življenju sem si kupila veliko različnih stvari, nekatere so bile drage, druge nekoliko manj, a za potovanja mi ni bilo nikoli žal centa.
Želja po brezhibnosti in lepem je v nas, kot gen, ki nam je bil položen v zibelko in nas marsikdaj tudi razvedri, popestri življenje, pusti brez besed ter podari tiste čarobne trenutke pred ogledalom, ko se končno vidimo lepe, skoraj popolne.
V glavi sem imela željo, da bi napisala kolumno o ljubezni, ker je valentinovo skoraj pred vrati in tudi zato, ker je ljubezen gonilna sila, ki gradi mostove, premika zidove in najde poti, kjer jih sami ne vidimo.
Čeprav gre za enega revnejših predelov, se je vzhodni London v zadnjih desetih letih razvil v pravo kulturno in umetniško središče. Njegova raznolikost je vidna tudi v modi, ki je navdihujoča, igriva in edinstvena.
Življenje od nas zahteva počasno rast, korak za korakom moramo razumeti, kdo smo in kam gremo, včasih pa pridemo do konca tunela, kjer lahko zagledamo luč, že s sivimi lasmi in gubami, ki krasijo naše čudovite obraze, konec poti in začetek vesolja, a še vedno ne vemo, kdo smo.
Pregovor v italijanščini pravi: Anno nuovo, vita nuova, kar pomeni “Novo leto, novo življenje” in dejansko drži, da prav na začetku leta postavljamo temelje za vse, kar še prihaja.
Vse, kar potrebujete, že imate. O tem nikoli ne dvomite, saj je vse v vašem srcu.
Stil je zame predvsem način obnašanja. In dejstvo, da se nikoli, resnično nikoli ne spustiš nizko. Za nobeno ceno.
Kraj, ki ga cel svet obožuje in hkrati kraj, ki dnevno pritegne horde turistov, a kaj ko ostaja v mojem srcu miren in spokojen, poln spominov, ki še pridejo.
V resnici bi bil lahko naslov “Navade, ki jih morate opustiti pred štiridesetim letom”. Kakorkoli že, preberite, ker ni nikoli prepozno.