Morda je življenje res prekratko, da bi se tako pogosto obremenjevali.
Z leti sem se naučila ugrizniti v jezik ne le enkrat, temveč trikrat, predvsem zato, ker vem, da nismo tukaj, da bi spremenili druge, in nismo tukaj, da bi jih učili.
Razmišljam, če je tudi v tvojem svetu zdaj isto nebo in si morda tudi ti z nosom v zraku.
Ženske, tako močne, optimistične in vedno čudovite; malo tudi čarovnice, marsikdaj dobre vile in vedno, prav vedno, tako edinstvene v svoji koži. Hvala drage moje, hvala, ker preprosto obstajate.
Nimam planov. Zdi se mi, da življenje na plaži omogoča prazno glavo, kot bi veter osvežil dušo, razblinil misli in dovolil, da se znebimo vsega odvečnega. Obožujem občutek peska na nogah in v kopalkah, vroče sonce spremlja moje korake in zahteva, da imamo vsi sončna očala na nosu, saj se tako močno lesketa.
O tem, zakaj bi morale biti samske ženske v resnici tudi srečne.
Hvala za vse, kar si naredil za nas, za tisto plisirano obleko, ki me spremeni v Marilyn, za vse trenutke sreče in radosti, za tvoj subtilen smisel za humor, za tiste pridne roke, ki so ustvarile toliko lepega, za tvojo kreativnost, ki se ni nikoli umirila, za neprecenljivo delo na televiziji, za tankočutnost, ki je vedno zaznala najkrhkejšo žensko plat in jo znala spremeniti v usodno kraljico.