Pogosto mislimo, da se manifestacija dogaja v umu – z osredotočenostjo, vizualizacijo in vero. A v resnici se začne veliko globlje, v telesu. Umirjen živčni sistem je pravi ključ do manifestacije.
Znanost danes potrjuje, da je več kot 80 % travm shranjenih v telesu, ne v spominu. Telo si zapomni, kar um pozabi. Vsaka izkušnja, vsak stres, vsak nepredelan občutek pusti sled. Oblikuje naš način dihanja, gibanja, razmišljanja in odzivanja.
Nevroznanost potrjuje tisto, kar so starodavne modrosti vedele že od nekdaj: travma ni le spomin, je živa energija, ujeta v naših mišicah, tkivih in celicah. Ko čustev ne predelamo, se živčni sistem poruši. Raven stresnih hormonov naraste, imunski sistem oslabi, v telesu se nabira napetost. Telo tiho nosi zgodbo, še dolgo potem, ko um verjame, da je preteklost pozabljena.
A v tem tiči tudi največje upanje: možgani so plastični. Zaradi nevroplastičnosti se lahko ponovno preoblikujejo. Stare miselne in čustvene poti se lahko prepišejo. Živčni sistem se lahko znova nauči občutka varnosti.
Proces se začne z zavedanjem. Ko si dovolimo dihati globlje, čutiti, kar smo dolgo potiskali stran, in odpustiti – ne kot misel, ampak kot sprostitev v telesu – se energija začne premikati.
Z vsakim zavestnim vdihom, z vsako iskreno prisotnostjo telo počasi spušča napetost. Travma izgublja svojo moč. Sistem se ponovno uravnava. Znanstveniki so z EEG-posnetki dokazali, da čustva, kot so radost, ljubezen, hvaležnost in radovednost, ustvarjajo bolj usklajene, visoko frekvenčne možganske valove. Možgani dobesedno postanejo bolj harmonični. V tej skladnosti energija prosto teče, telo in um se povežeta.
In prav tukaj se začne prava manifestacija. Uravnan živčni sistem ustvarja občutek notranje varnosti – in varnost je magnetizem. Ko se telo počuti varno, postane energija odprta, pretočna, sprejemljiva. Ne siliš več, da bi se stvari zgodile; preprosto jim dovoliš, da pridejo k tebi. Zdravljenje torej ni le čustveno, je tudi biološko. Spreminja tvojo kemijo, tvoje energijsko polje, tvoj pogled na svet. Ko se telo umiri, se srce razširi in um zbistri. Iz tega prostora ustvarjanje postane naravno, lahkotno.
Manifestacija ni nadzor, ampak skladnost.
Ko je tvoj živčni sistem v miru, ne nasprotuješ več življenju – stekata skupaj. In prav v tem toku vse, kar si želiš, končno najde prostor, da se uresniči.
