Ko govorimo o manifestaciji, večina najprej pomisli na pozitivne misli. Na tisto, kar si ponavljamo v upanju, da bo vesolje slišalo. Na afirmacije, vizualizacije in iskanje prave energije. A prava moč manifestacije se ne skriva v tem, kar mislimo, temveč v tem, kdo misli. Za resnično ustvarjanje ni dovolj, da razmišljamo pozitivno. Potrebno je zavedanje – tisti tihi, notranji prostor, kjer lahko opazujemo svoje misli in čustva, ne da bi se z njimi poistovetili.
Misli pridejo in odidejo kot valovi, čustva se dvigajo in padajo, zavedanje pa ostaja. Je kot mirno morje pod površjem, ki se ne premakne, čeprav se na površini razpenjajo valovi. Ko živimo nezavedno, manifestiramo iz strahu, dvoma in starih navad. Naše življenje postane skupek avtomatskih odzivov, ki jih vodijo občutki pomanjkanja in nezadostnosti. Ko pa se začnemo zavedati, prevzamemo odgovornost za svojo energijo. Ne zato, ker bi želeli nadzorovati življenje, ampak zato, ker razumemo, da smo del njegovega toka.
Zavedanje ne pomeni, da bomo brez misli. Pomeni, da bomo znali izbrati, katere misli bodo vodile našo zgodbo. Zavedanje ne utiša uma, ampak ga razširi. In prav v tej razširitvi se rodi svoboda – možnost, da izberemo mir, tudi ko nas življenje preseneti.
V praksi se zavedanje gradi počasi. Je vaja, ki nas uči potrpežljivosti, nežnosti in iskrenosti do sebe. V tem procesu so trije koraki ključni:
- Opazuj svoje misli in čustva.
Ne beži pred njimi in jih ne skušaj popraviti. Samo glej, kaj se dogaja v tebi. Opazovanje ustvarja prostor med tabo in tvojimi mislimi – prostor, kjer se rodi svoboda. - Izberi tisto, kar je v skladu s tvojim srcem.
Ko si iskren do sebe, točno veš, katera misel te podpira in katera te omejuje. Tvoje telo, tvoj dih in tvoja intuicija točno vedo, kaj je pravo. Dovoli, da te vodi občutek miru, ne nuje. - Vračaj se, vedno znova.
Zavedanje ni cilj, ampak pot. Večkrat boš izgubil stik s sabo, a prav vračanje te vsakič okrepi. Nežno se spomni, da je vsak trenutek priložnost, da začneš znova.
Ko se tega resno lotimo, se v nas začne dogajati nekaj tihega, a globokega. Možgani se preoblikujejo, notranje stanje se spremeni. Strah in nemir počasi zamenjata občutek ravnovesja, zaupanje in lahkotnost.
In prav takrat se začne prava manifestacija – tista, ki ne izhaja iz želje po nadzoru, ampak iz notranje usklajenosti. Ko smo v stiku s seboj, postanemo pretočni. Življenje se začne odzivati na našo energijo, ker je čista in usklajena. Nič več ne silimo, da bi se stvari zgodile. Preprosto jih dovolimo. Zavedanje je torej temelj vsake manifestacije. Je prostor, v katerem se rodijo nove možnosti. Ni nekaj mističnega ali oddaljenega – je najbolj naravno stanje, kar ga imamo. V resnici smo vsi zavedanje, le spomniti se moramo, kako živeti iz njega.
In ko se tega spomnimo, se svet spremeni. Ne zato, ker bi se vse zunaj nas spremenilo, ampak zato, ker se je spremenil naš pogled. Ko se zaveš, da nisi tvoj strah, da nisi tvoje misli, da nisi tvoja preteklost – začneš živeti iz svobode.
Takrat postane življenje manifestacija samo po sebi.
