Tübingen, 2025 – Po več kot treh desetletjih prepoznavne vizualne estetike, polne čudeža življenja, je svet končno priznal Anne Geddes tudi kot umetnico. V nemškem mestu Tübingen poteka njena prva velika retrospektivna razstava z naslovom Until Now, ki predstavlja pregled njenega opusa – od znanih motivov spečih dojenčkov v cvetličnih lončkih do še nikoli videnih črno-belih fotografij.


Umetnost, ki je nastajala brez Photoshopa
Geddes je ustvarjala v času, ko digitalna obdelava še ni bila dostopna. Njen pristop je bil izrazito ročen: sama je izdelovala rekvizite, scene in scenografije, fotografirala v svoji garaži in pri tem pogosto sodelovala z družinami, katerih otroke je fotografirala. To ji je omogočilo ujeti tisto, kar sama imenuje »dobrota človeka na začetku življenja«.

Priljubljene serije, kot so dojenčki v zeljnih glavah ali speči otroci v sadju, niso bile rezultat računalniške manipulacije, temveč natančnega planiranja, iznajdljivosti in veliko potrpljenja. Danes, v času umetne inteligence in filtrov, Geddes poudarja pomen izvirne zgodbe in avtentičnosti.

“Otroci so magični” – pa vendar spregledani
Kljub ogromni globalni prepoznavnosti in milijonom prodanih koledarjev in knjig, je Geddes dolgo časa ostajala na obrobju umetniškega sveta. Kot pravi sama, so jo pogosto ignorirali, saj teme, kot so novorojenčki, nosečnost in rojstvo v umetniških krogih niso bile obravnavane kot resne ali pomembne.

Njene fotografije so se pogosto znašle na voščilnicah, stenskih koledarjih in v darilnih trgovinah – a umetniški svet je pogledal stran. Razstava v Tübingenu to popravlja. Po njenih besedah gre za prvič, da jo je kdo prosil, naj predstavi tudi druga dela – tista, ki niso bila ustvarjena za množično distribucijo, ampak iz čistega izraza.

Intimni trenutki in neznane fotografije
Na razstavi Until Now so med več kot 150 fotografijami tudi tiste, ki jih širša javnost še ni videla. To so večinoma črno-bele slike, brez rekvizitov, brez prepoznavne “ikonične” scenografije – in ravno zato še bolj intimne. Za Geddes osebno pomenijo vrnitev k njenemu bistvu, k trenutku in čustvu, ki presega dekoracijo.

V enem izmed intervjujev je poudarila, kako si že dolgo želi, da bi ljudje videli tudi to njeno drugo plat: fotografije, ki niso bile ustvarjene zato, da bi prodajale, temveč da bi sporočale.

Od avstralske kmetije do svetovne slave
Anne Geddes se je rodila v avstralskem Queenslandu in odraščala na veliki živinorejski farmi. Fotografije je začela ustvarjati kot samoukinja, brez formalne izobrazbe. Njena pot se je začela skromno, a kmalu postala svetovni fenomen.

Kljub temu, da so bile njene slike vseprisotne, ni nikoli prenehala verjeti v moč preprostega trenutka – in v to, da lahko nežnost, ranljivost in začetek življenja nosijo močno umetniško sporočilo.


Prvič – a ne zadnjič?
Razstava v Tübingenu je prelomna, a morda tudi prepozna. Kljub temu je za Geddes pomembna: ne kot potrditev, temveč kot priložnost, da končno pokaže celoto svojega ustvarjanja. Ne le podobe, ki so postale simboli pop kulture, ampak tudi tiste tihe, čustvene in poglobljene fotografije, ki so do zdaj ostale v predalih.

Anne Geddes z razstavo Until Now ne odpira le arhiva, temveč tudi vprašanje: zakaj umetniški svet tako dolgo ni znal prepoznati lepote v začetku življenja?