Včerajšnja super luna, 7. oktobra, je razsvetlila nebo z nenavadno močjo — tisto, ki jo občutimo v srcu, ne le v očeh. Bila je luna razkritij, zaključkov in tihega preporoda. Njena svetloba je bila kot ogledalo: kazala nam je, kaj smo v zadnjih mesecih nosili s seboj, česa se oklepamo, in kaj je čas, da spustimo. Vsaka polna luna nas povabi, da se ustavimo in pogledamo vase. A super luna — ko je Zemlji najbližja — poveča vse: čustva, misli, intuicijo. Vse, kar skrivamo, pride na površje. A prav v tem je njena lepota: ne razkriva, da bi ranila, temveč da bi ozdravila. Če si sinoči čutil nemir ali žalost, nisi bil sam. Univerzum nas je nežno potisnil k spremembi. Sporočilo te lune je jasno: odpusti, spusti, zaupaj. Le ko odpremo dlani, lahko vanje pride novo.
Naj bo ta teden čas notranjega čiščenja in hvaležnosti. Luna nas je spomnila, da se svetloba vedno vrne — tudi po najtemnejši noči.
Dihaj. Spusti. Sijaj.
