Vsako jutro je nova priložnost – sveža stran, na katero lahko napišemo svojo zgodbo. Včasih se zdi, da so dnevi prehitri, da nas misli prehitevajo in da se nam obveznosti nalagajo kot valovi eden čez drugega. A prav v takih trenutkih je pomembno, da se ustavimo. Da se zavemo, da je navdih vedno okoli nas – tudi, ko ga ne iščemo.
Navdih se pogosto rodi iz miru. Morda v tisti prvi skodelici kave, ko se nad skodelico dviga para in je vse še tiho. Morda v udobju doma, ob mehki odeji in svetlobi, ki počasi zdrsi skozi okno. Ta trenutek je opomnik: še smo tu, še dihamo, še lahko ustvarjamo.
Navdih dneva ni vedno pretresljiv razcvet ali neverjeten dogodek. Pogosto živi v drobnih gestah: v prijaznem pozdravu neznanca, v nasmehu otroka, v pesmi na radiu, ki nas vrne v lep spomin. To so trenutki, ki nas napolnijo – če si dovolimo, da jih začutimo. Če se lahko danes sprehodiš, dvigni pogled. Drevesa nas učijo potrpežljivosti – rastejo počasi, a vedno znova. Jesenska svetloba nas objame mehkeje, barve se prelivajo v tople odtenke. Narava tiho govori, da se vse nenehno spreminja, a je to povsem v redu. Navdih ni nekaj, kar je treba loviti. Lahko ga ustvariš sam. Napiši misel. Ustvari sliko. Preberi nekaj strani najljubše knjige. Prižgi svečo. Naredi si seznam stvari, za katere si hvaležen. Vsaka od teh je drobec, ki se sestavlja v mozaik dneva.
Včasih se zdi, da moramo biti popolni – popolnoma produktivni, popolnoma motivirani, popolnoma urejeni. A pogosto je dovolj ena majhna iskra. Ena misel, en navdih, ena odločitev, da danes poskušamo. To je že zmagoslavje.
Naj današnja inspiracija nosi naslednje sporočilo:
Kar iščeš, je že v tebi.
Ne potrebuješ veliko. Samo odprto srce, malo miru in željo, da svoj dan obarvaš z notranjo svetlobo.
