Ko se je Emily in Paris pojavila na zaslonih, je bila lahkotna, barvita in skoraj neresnična. Pariz je deloval kot razglednica, moda kot fantazija, življenje pa kot neprekinjena priložnost. In prav v tem je bil njen čar. Zdaj, ko zgodba postopoma potuje iz Pariza v Rim in – vsaj simbolno – vse bolj proti Benetkam, se odpira novo poglavje serije, ki je že zdavnaj prerasla začetno naivnost.
Peta sezona ne govori več samo o mestu. Govori o notranjem potovanju.
Od Pariza do Rima (in naprej)
Pariz je bil ideal. Sanje. Mesto, kjer se je Emily učila pravil, ljubezni, elegance in razočaranj. Rim je prinesel več čutnosti, več strasti, manj pravil. Tam je zgodba postala bolj odrasla, manj popolna, a bolj resnična.
Benetke – četudi še vedno delujejo kot estetski simbol – predstavljajo nekaj povsem drugega: refleksijo. Mesto brez avtomobilov, mesto počasnosti, zgodovine, lepote, ki ni glasna. Če Pariz zapeljuje in Rim vznemirja, Benetke opazujejo. In prav to je smer, v katero gre tudi Emily.
Ni več dekle, ki se skuša dokazati. Je ženska, ki se sprašuje, kaj si v resnici želi.
Zakaj to serijo tako radi gledamo?
Psihološko gledano Emily in Paris deluje kot varen pobeg. Svet serije je lep, barvit, predvidljiv v svoji nepredvidljivosti. Konflikti niso travmatični, ljubezni so intenzivne, a nikoli brez izhoda. To je svet, v katerem si lahko oddahnemo.
Poleg tega serija zadene globoko čustveno potrebo sodobne ženske:
- željo po spremembi,
- po novem začetku,
- po tem, da bi lahko nekega dne preprosto zamenjale okolje – in s tem tudi del sebe.
Emily dela napake, je včasih površna, včasih pogumna, pogosto izgubljena. In ravno zato je blizu. Ne gledamo je zato, ker bi bila popolna, ampak ker uteleša vprašanje, ki si ga zastavljamo tudi same: Ali sem tam, kjer bi morala biti?
Moda kot terapija
Ne smemo pozabiti mode – ne kot trenda, ampak kot orodja identitete. Oblačila v seriji niso realistična, so emocionalna. Vsak outfit je razpoloženje, faza, odločitev. Moda tukaj ni površinska, ampak služi kot jezik, ko besede odpovejo.
In prav to je razlog, zakaj jo gledamo z užitkom: ker nam dovoli sanjati brez slabe vesti.
Peta sezona kot ogledalo
Nova sezona ne obljublja revolucije. Obljublja zorenje. Manj bleščic, več globine. Manj vprašanja kaj bo naslednje in več zakaj sploh grem naprej.
Emily in Paris ni serija, ki bi spreminjala svet. Je serija, ki nas za trenutek pomiri, nasmehne in spomni, da je tudi lahkotnost lahko oblika inteligence. In da včasih prav v lepih zgodbah najdemo pogum za resnične odločitve.
