Pogumne kot Sneguljčica, bojevnice kot Bella, nežne kot Trnuljčica: v vsaki izmed nas je del pravljice, ki smo jih tolikokrat poslušale. In, drage moje, žal obstaja tudi zlobna kraljica.
Marsikdaj se sprašujem, ali je v mojem življenju dovolj malih, velikih stvari, ki mi polepšajo dan; nisem prepričana, da sem zadovoljna z rezultatom, delam pa na tem in tudi to je nekaj.
Danes je takšen dan, ko se ni zgodilo nič posebnega, imam pa glavo polno če-jev in ma-jev. Potem se spomnim kolegice, ki z desno roko prime neviden zrak ter ga vrže čez levo ramo. In se nasmeje. To sem pravkar storila, poskusite tudi ve.
Včasih potrebujemo samo dobro besedo ali manjšo dozo poguma, da se vržemo v neznano in naredimo korak, ki se nam zdi prevelik.
In iskreno mislim, da osrečujejo tudi vas.
Pogrešam zelene, magične oči in vonj po dobrem na mali glavici, pogrešam rdečo piko sredi dolge, sive dlake in tisto brezpogojno zvestobo, ki ti jo lahko podari samo domača žival.
Zanimivo, kako lahko globok poljub odnese daleč proč vse skrbi. Kot bi bila na varnem otoku, končno sama. In ponovno zaljubljena.
Pisanje za svojo spletno stran mi je nedvomno podarilo še več samozavesti in poguma, da marsikdaj dam srce na pladenj in dovolim, da vsi pogledate vanj.
Obstaja samo ena stvar, na katero se lahko redno obrnete, in to je vaša vest. In najbolj zanimivo je dejstvo, da ima vedno pravi odgovor, če jo boste le vprašali.
Karkoli zaključimo v življenju, je vedno zelo boleče, še bolj boleče pa je, ko izgubimo sebe.