Štejemo preostala leta, mesece, celo minute, štejemo zamujene vlake, napačne ceste, nerešene odločitve.
Da se svet in jaz znova srečava.
Danes se torej odločim prekiniti spiralo. Kaj pa ve?
Se vidimo kmalu – tam, kjer drevesa šepetajo, sonce poboža in srce najde svoj dom.
To nenehno iskanje odsotnosti nas izprazni, zaslepi za bogastvo, ki že prežema naša življenja.
Življenje je polno nasprotij, in prav zato je tako očarljivo.
Ljudje pogosto mislijo, da moramo biti le ena stvar. Ali si pragmatična ali sanjava, elegantna ali naravna, racionalna ali intuitivna
Torej, kako ste, drage moje?
Ostati zasidran s temi iluzijami je kot bi se želeli odžejati s presušenim vodnjakom.
Za ta občutek svobode, ki ga prinaša. Za čisto nebo, ki se razprostira nad mano. In za lahkotnost, ki ostane, ko burja opravi svoje delo.