In v tisti tišini, ki sledi, se skriva vse, kar bi lahko bilo.
Naj ti današnje sonce prinese mir, vero in nežno inspiracijo.
Ti si čarovnija. Vedno si bila.
Naj bo ta mesec prehod. Obred. Intimna poezija tvojega obstoja.
Morje me ziba, kot bi bila otrok v maminem naročju.
Naj vam bo ta zapis kot objem. Nežen, topel, brez vprašanj.
Štejemo preostala leta, mesece, celo minute, štejemo zamujene vlake, napačne ceste, nerešene odločitve.
Da se svet in jaz znova srečava.
Danes se torej odločim prekiniti spiralo. Kaj pa ve?
Se vidimo kmalu – tam, kjer drevesa šepetajo, sonce poboža in srce najde svoj dom.