S ptičje perspektive, nekje tam zgoraj, visoko visoko, mora biti življenje na zemlji prava uganka.
In po tihem si tudi želim, da bi se vsaj danes lahko ustavili, pomislili na vse, kar imamo, in na vse dobro, kar še bo, ter pričarali več božičnih dni skozi leto. Ker v resnici je celo življenje velika čarovnija, če ga le znamo gledati s pravimi očmi.
Tako verjamem, da včasih zvezde sestankujejo brez našega dovoljenja in nam podarijo tisti čaroben prah, ki smo ga že zdavnaj pozabili, in takrat se oglasi še luna, ki vse skupaj dirigira in poskrbi, da tudi plima postane močnejša.
Nekako je že punčkam v zibelko položena zgodba, da te bo princ rešil, potem pa postaneš ženska in ugotoviš, da je kar dobro, če se rešiš sama, saj so moderni princi dokaj daleč od tistih, ki jih najdeš v knjigah.
Težko bomo spremenile svet, ki nas počasi že požira, morda pa lahko vsaj deloma spremenimo sebe. Prvi korak: imejte se rade in nikoli, res nikoli ne dovolite, da vam kdo odvzame srečo in notranji mir.
Če ste v krizi, vedite, da še ni čas za poraz, pomembno je, da ponovno najdete tri čarobne elemente, za katere seveda veste, da so bili na začetku na dnevnem meniju. Ključnega pomena je, da se vsega lotite skupaj, kajti če je trud samo na eni strani, se bo odnos težko popravil, sinergija med partnerjema mora biti vedno prisotna.
»Najprej razmisli in potem govori«, pravi moja mama, zlate besede, ki so se me, hvala bogu, prijele in mi marsikdaj olajšajo življenje.
Življenje nas prisili, da izberemo med pomembnim in nepomembnim, kar sploh ni slabo.
Z leti sem se naučila ugrizniti v jezik ne le enkrat, temveč trikrat, predvsem zato, ker vem, da nismo tukaj, da bi spremenili druge, in nismo tukaj, da bi jih učili.
Rada sem tukaj zato, ker se vedno vračam domov lažja in nekoliko bolj prijazna. Odpustim. Pozabim. Imam svojo pot in sem močna kot še nikoli.