Ti univerzalni zakoni niso pravila, temveč smerokazi. Spominjajo nas, da je življenje preprostejše, kot mislimo, če ga gledamo z odprtim srcem in mirnim umom.
Dež ima svojo melodijo — nežno, starodavno, skoraj mistično. Prinaša mir in občutek varnosti, kot bi nas nekdo objel.
Takrat življenje steče samo od sebe – ko spoznamo, da največja moč izvira iz obvladovanja tistega, česar nam nihče ne more vzeti.
Največja resnica je, da privlačimo tisto, kar sami nosimo v sebi.
Tišina med notami je tista, ki ustvari glasbo.
Drage balke, naj vas danes spremlja zavedanje, da prav v tem trenutku, sredi vseh vsakdanjih skrbi in malih zmag, nosite v sebi sveto iskro, dom, ki nas nikdar ne zapusti.
Naj bo ta teden čas notranjega čiščenja in hvaležnosti. Luna nas je spomnila, da se svetloba vedno vrne — tudi po najtemnejši noči.
Jesen, hvala ti, ker mi pokažeš, da je spustiti pogumno, da je konec lep, da je tišina zdravilna. V počasnosti najdem moč.
Hvaležna sem za vsak trenutek s tabo. Za vse objeme, za vse pogovore, za vse trenutke tišine, ko si samo tukaj in me spomniš, kaj je resnično pomembno.
Pot duhovne rasti še zdaleč ni ravna in osvetljena, temveč se pogosto izkaže za labirintno, vijugasto in nepričakovano potovanje, prežeto z vpogledi, spotiki in ponovnimi začetki.