Mit je z nami od nekdaj, tudi ko mislimo, da smo ga pozabili. Grška mitologija ni le zgodba preteklosti, temveč simbolni zemljevid ženske notranjosti. Boginje niso oddaljene figure, ampak živi arhetipi, ki še danes govorijo o naših izbirah, protislovjih, ranah in moči.
V antičnem svetu ženskost nikoli ni bila enodimenzionalna. Bila je mnogotera in mogočna. Atena – jasna misel in avtonomija. Afrodita – moč želje, odnosa in lepote, ki povezuje. Artemida – svoboda in neodvisnost. Hera – ponosna varuhinja vezi. Demetra – materinska sila, ki zna ustvarjati in uničevati. Vsaka od njih predstavlja del ženske resnice.
Te boginje niso bile popolne. Ljubile so, grešile, trpele, se maščevale. Prav zato še danes odmevajo v nas. Vsaka ženska nosi v sebi več boginj hkrati. Lahko smo razumske in instinktivne, nežne in neukrotljive, svetle in temne. V tem ni protislovja – v tem je resnica ženskosti.
Družba od žensk pogosto zahteva, da izberejo eno samo vlogo: biti močna, a ne preveč; ambiciozna, a tiha; svobodna, a sprejemljiva. Mit pa nas spomni, da je ženskost po naravi pluralna. Boginje niso prosile za dovoljenje. Zasedle so prostor, ki jim je pripadal, in vladale po svojih pravilih.
Reči, da je vsaka ženska boginja, ne pomeni idealizacije. Pomeni priznanje kompleksnosti – sposobnosti, da se spreminjamo, rastemo in prehajamo skozi različna življenjska obdobja, ne da bi izgubile svojo bistvo. Svetloba in senca, moč in ranljivost, glas in tišina – vse to lahko obstaja hkrati.
Pomembno vlogo imajo tudi ranjene boginje. Perzefona, ugrabljena v podzemlje, je iz bolečine ustvarila lastno kraljestvo. Tudi izdaja, razočaranje ali krivica ne izničijo vrednosti – lahko postanejo vir preobrazbe. To je lekcija, ki jo sodobne ženske dobro poznamo.
Kolikokrat smo bile podcenjene ali preslišane? In vendar lahko – tako kot boginje – rane spremenimo v moč. Ne v neranljivost, temveč v zavest. Prav v brazgotinah se skriva naša najbolj resnična moč.
Ko danes govorimo o ženskah kot boginjah, ne slavimo popolnosti, temveč celovitost. Slavimo vztrajnost, notranjo moč in sposobnost, da kljub vsemu hodimo naprej. Vsaka ženska nosi v sebi več boginj: močno in svobodno, modro in ranjeno. Skupaj ustvarjajo mozaik lepote, globine in moči.
Biti boginja ne pomeni biti popolna. Pomeni biti cela.
In biti ženska je že samo po sebi sveto dejanje.
