Stari pregovor “Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ, večerjaj kot berač,” danes potrjuje tudi znanost. Profesor Luca Piretta, gastroenterolog in predavatelj na Biomedicinskem kampusu v Rimu, poudarja pomen lahke večerje za naše zdravje.
Kronoprehrana – prehrana, usklajena z biološko uro
Naše telo deluje v skladu z notranjimi ritmi, znanimi kot cirkadiani ritmi. Zjutraj je telo bolj pripravljeno na prebavo in porabo energije, proti večeru pa se ti procesi upočasnijo. Zato je pomembno, da zvečer ne obremenjujemo prebavnega sistema s težkimi obroki. Kronoprehrana, znanstvena veja, ki preučuje vpliv časa prehranjevanja na zdravje, potrjuje to načelo.
Prednosti lahke večerje
Uživanje lahke večerje prinaša številne koristi:
- Boljša prebava – manj hrane zvečer pomeni manjše tveganje za napihnjenost, refluks in težave s spanjem.
- Lažje vzdrževanje telesne teže – telo ponoči ne potrebuje veliko energije, zato se odvečna kalorija hitreje nalaga v obliki maščobe.
- Manjše tveganje za bolezni – redno prehranjevanje pozno zvečer je povezano z večjim tveganjem za sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni in presnovne motnje.
Kaj naj vsebuje večerja
Zdrava in lahka večerja naj temelji na naslednjih smernicah:
- Jejte najkasneje do 20. ure oziroma dve do tri ure pred spanjem.
- Izbirajte lahko prebavljiva živila, kot so kuhana ali pečena zelenjava, pusto meso, ribe, jajca, tofu ali lahke juhe.
- Izogibajte se mastnim jedem, siru, salami, ocvrti hrani, hitri prehrani in sladicam.
- Namesto gaziranih pijač in alkohola raje posezite po vodi ali zeliščnih čajih (na primer kamilica ali melisa).
Lahka večerja ni le modna muha, temveč koristen življenjski slog. Z rednim uživanjem lažjih obrokov zvečer lahko poskrbimo za boljše počutje, bolj kakovosten spanec in dolgoročno zdravje. Tako kot pravi gastroenterolog Piretta – gre za preprosto spremembo, ki lahko prinese izjemne koristi.
