Albert Camus je nekoč zapisal: »Jesen je druga pomlad, ko je vsak list cvet.«
In res je tako – tok časa in spreminjanje letnih časov subtilno, a močno vplivata na naše razpoloženje in psihološko dobrobit. Jesen s svojo barvitostjo, nostalgijo in spremembami ni prav nič drugačna.
Tudi naša psiha, in za tiste, ki verjamejo, tudi duša, živi letne čase in se ob njih preoblikuje.
Beseda jesen izhaja iz latinskega autumnus, kar pomeni »povečati, obogatiti«. To je namreč čas, ko se žanje plodove poletja in se pripravlja zaloga za zimo. V tem obdobju narava ponuja obilje semen, ki v sebi skrivajo obljubo prihodnje rasti.
Seme kot metafora novega začetka
Seme, ki se pogrezne globoko v zemljo, je čudovita metafora. Tam v temi počiva, da bi se nekoč prebudilo, pognalo kalček in se usmerilo proti svetlobi. Podobno je tudi z nami – v svoji notranjosti nosimo trenutke mirovanja, ki pripravljajo tla za nove začetke.
Jesen nas pogosto ovije v občutke nostalgije, melanholije in zavedanja minljivosti. A prav v tem se skriva veličastna metafora življenja: da mora nekaj v nas odmrti, da lahko nastane prostor za novo. Tako kot listje, ki odpade z drevesa, moramo tudi mi dovoliti, da odpadejo deli, ki nam ne služijo več.
Umetnost spuščanja
Drevesa, ki odvržejo listje in svojo energijo usmerijo v korenine, nas učijo enega velikega sporočila – spusti in prepusti. Odpadajoče listje ni izguba, temveč darilo zemlji, saj jo obogati in pripravi na prihodnjo rast. Enako velja za nas: ko spustimo breme preteklosti, iz izkušenj črpamo modrost, ki hrani našo prihodnost.
Živeti jesen pomeni sprejeti melanholijo, tišino in introspektivnost, a hkrati uživati v barvah, vonjih, dežju in spokojnosti. V tem ravnovesju se skriva resnična pot do dobrega počutja.
Jesen kot notranja prenova
Naš notranji jesenski čas je tiha, skoraj neopazna preobrazba. Prav v njej pa se rojeva nova radost, občutek sprejemanja preteklosti in svoboda, ki nam omogoča prihodnjo rast.
Seveda ta letni čas prinaša tudi tveganje – če se prepustimo le zaspani rutini, lahko zdrsnemo v pasivnost. Zato je pomembno, da negujemo sebe in ostanemo aktivni.
Kako ostati vitalni v jeseni?
- Sprehodi v naravi: dokazano zmanjšujejo stres in tesnobo.
- Kakovosten počitek: privoščimo si dovolj spanja in regeneracije.
- Čas za strasti in hobije: raziskujmo, kaj nas navdihuje, ter si vzemimo čas zase.
- Negovanje odnosov: v jeseni se naravno umirimo, zato uživajmo v globljih stikih brez pritiska.
- Udobno okolje: ustvarimo prijetne kotičke doma in v službi, ki nas napolnijo s pozitivno energijo.
- Sprejemanje sprememb: dovolimo si introspekcijo in odlaganje starega, da bi ustvarili prostor za novo.
Jesen nas torej uči pustiti oditi. Ni le konec, ampak hkrati začetek – tiha priprava na pomlad, na novo življenje, ki se bo rodilo iz miru, introspekcije in bogatih notranjih korenin.
