V življenju moramo najti prave strasti zato, da srce dela prevale, in prave trenutke, da preveč ne razmišljamo o bodočnosti, ker je že jutri velik dvom in lahko se zgodi, da sploh ne pride.
Potem grem v trgovino, nabavim sveže vrtnice in tulipane in me sploh ne zanima, ali je sonce ali ga ni. Ker je svet takoj lepši.
V kolikor potrebujete nekaj noro posebnega in vznemirljivo čarobnega, je Ema pravi naslov.
Popkovina, ki nas veže, se nikoli ne prekine, niti takrat, ko človeka ni več, ker dobro vemo in čutimo, da se nekje, daleč od nas, v kraju, ki ga ne poznamo in ne razumemo, vse skupaj nadaljuje.
Objem, drage moje, in naj bo ta četrtek naravnost čudovit.
Zaradi tega, ker toliko razmišljamo o ljudeh in njihovih reakcijah, na koncu izgubimo sebe in sploh ne delamo tega, za kar smo pravzaprav narejeni.
Elena je dokaz, da je na drugi strani nekaj, kar nam podarja veliko upanje in tudi dokaz, da lahko v tem življenju naredimo veliko. Prav vsak izmed nas.
Najbolj srečna bi bila, če bi lahko brala vsak dan, a žal sem podobna vam in najbrž je tako, da bi moral imeti dan vsaj 30 ur, če ne kaj več. Ta mesec pa so me navdušile knjige z močnimi zgodbami, tudi vizualnimi, tako kot prva.
Postavite se na noge, tako kot junakinje, ki so nam odprle pot, in verjemite, da jim tegobe niso bile prihranjene. Tudi nam niso. A kot rečeno: kdo si nas sploh upa sesuti?
Morala vsega pa je, da bi šla na dopust in če ste za, vas vzamem zraven; prav vidim filmski prizor, ko samo obesimo na vrata napis “Pridem takoj” in nas potem ni deset dni.