Verjetno se je tudi vam zgodilo, da ste prvič srečali osebo in začeli klepet, ki se je potem razvil v življenjsko zgodbo in občutek prijateljstva, kot bi se poznali od nekdaj. Podobno se mi je zgodilo z Matejo Kunc, raziskovalko življenja (Mar ni ta izraz čudovit? In dejansko njo opisuje na najbolj popoln način.), ki ji je uspelo najti povezavo med filozofijo, psihologijo, Biblijo, astrologijo in znanostjo ter priti do novega razumevanja sveta. Njena spoznanja so tako prelomna, da v temeljih spreminjajo bistvo vsega, kar smo doslej mislili o življenju. S svojo smelostjo, izjemno sposobnostjo sklepanja z dela na celoto in obratno ter inovativnim pristopom k razumevanju življenja je utemeljila življenjeslovje kot nov pogled na življenje. V zelo preprostem jeziku, z veliko življenjskih primerov ga je razložila v svoji Zlati knjigi življenja. Ko ponotranjimo spoznanja iz te knjige, vemo, zakaj se lahko za vselej odrešimo strahu pred usodo in zakaj smo svobodni v ustvarjanju svoje stvarnosti. Njen moto je: Vse se spremeni, ko spremeniš pogled na vse. Skupaj lahko spremenimo vse.
Začela bi kar s knjigo Zlata knjiga življenja, že naslov mi je noro všeč in hvaležna sem, da sem naletela na vašo zgodbo … Kako in zakaj je nastala knjiga? Kaj najdemo v njej?
Ideja za knjigo se mi je porodila pred približno osmimi leti. Takrat sem bila že globoko v svoji novi karieri raziskovalke življenja, motivatorke in djotiš svetovalke. Veliko mi je bilo do tega, da bi vsi, ki so se obrnili name, dobili od mene čim več. Zato je tako rekoč vsako moje svetovanje trajalo tri polne ure. Vsakemu posebej sem razlagala znanje, ki bi ga morali po mojem trdnem prepričanju imeti vsi, da bi lahko živeli svobodno, ustvarjalno, izpolnjeno. Iz tega se mi je porodila ideja, da ga enkrat za vselej razložim v knjigi. V veri, da znam na pamet, o čemer sem nameravala pisati, sem računala, da mi bodo za pisanje zadoščali trije meseci. Toda med pisanjem sem intenzivno dodatno raziskovala in prihajala do novih, zelo prelomnih spoznanj o vsem, kar smo doslej verjeli o sebi in življenju. Pisanje se je iz načrtovanih treh mesecev podaljšalo v dolgih sedem let. Svoje novo razumevanje življenja sem poimenovala življenjeslovje. Z Zlato knjigo življenja, ki je lani končno izšla, je to znanje zdaj na voljo vsem. Kar me zelo veseli.
Znanje. Ključno je, da ga imamo, da se izobražujemo, beremo, smo radovedni. Podnaslov knjige je Kdor upravlja s tem znanjem, upravlja s prihodnostjo. Za katero znanje torej gre?
Gre za temeljno razumevanje življenjskih procesov v človeku in naravi, ki utemelji predvidljivost življenja, nas osvobodi strahu in nas postavi v vlogo ustvarjalcev svoje stvarnosti. Odkar pomnim, me je zanimalo, zakaj se ljudem dogajajo slabe stvari. Z novim razumevanjem življenja vem, da se nam ne dogajajo, ker je življenje pekel na zemlji ali ker je z njimi tlakovana pot do sreče ali ker smo si jih prislužili v tem ali prejšnjih življenjih ali ker gre za lekcije, ki jih moramo osvojiti, ali ker se je nekdo v našem imenu odločil, da so v naše največje dobro. Sploh ne gre za to. Dogajajo se nam, ker ne razumemo ustvarjalne (ali razdiralne) moči svojih misli, se ne zavedamo svoje vibracijske uglašenosti, ne poznamo učinkov univerzalnih zakonitosti življenja in ne upoštevamo naravnih ritmov.
Dojela sem, da svoboda ne pomeni, da lahko počnemo, kar se nam zazdi, ampak, da lahko zaradi obstoja univerzalnih zakonitosti življenja predvidimo posledice svojih dejanj in se ognemo tistim, ki jih ne bi hoteli doživeti.
Katere so največje lekcije, ki vam jih je osebno življenje podarilo?
Danes vem, da mi življenje ne more podarjati lekcij, niti dobrih niti slabih, kajti življenje je nepristranski in predvidljivi proces s svojimi zakonitostmi, v okviru katerih si sama, preko svoje vibracijske uglašenosti, ustvarjam svoje izkušnje. Za moj današnji pogled na življenje pa so bile nedvomno odločilne številne prezgodnje izgube in konec koncev tudi moja onkološka izkušnja. Doštudirala sem ekonomijo in bila prvih petnajst let moje kariere menedžerka. Čeprav sem bila razmeroma uspešna, sem se vedno bolj zavedala, da nisem tam, kjer bi želela biti in ne delam tega, kar bi si želela početi. Postajala sem vedno bolj nesrečna, a sem vztrajala zaradi močnega čuta dolžnosti in odgovornosti. Končalo se je z onkološko diagnozo.
Danes vem, zakaj sta moj pozitiven odnos do sebe in veselje do življenja za moje zdravje dosti pomembnejša kot moja genetika. Z mojim novim razumevanjem življenja sem se razbremenila strahu pred boleznijo, kar je bilo zame veliko olajšanje, glede na to, da sem zaradi bolezni dosti prekmalu izgubila očeta in sestro ter nato še sama zbolela.
Veliko sem se naučila tudi iz svojih odnosov. Prej sem bila prepričana, da se morajo drugi spremeniti, da bi lahko bila srečnejša z njimi. Za ravnanja, ki sem jih smatrala za napake, sem nepopustljivo terjala opravičilo. Prepričana sem bila, da neopravičilo pomeni nepriznavanje napake in vztrajanje pri njej. Tudi po več tednov sem lahko živela s »sliko brez tona«, v tišini, kot da nekdo zame ne obstaja. A se ob tem sploh nisem počutila dobro. V resnici sem samo čakala, da bi drugi naredil potezo, ki sem si jo tako želela. Končno sem spoznala, da si s tem sama ustvarjam dramo, ki gre v vseh pogledih najbolj na moj račun. Dojela sem, da se vedno lahko počutim dobro, če se osredotočam na stvari, zaradi katerih imam nekoga rada in sem rada z njim, ne pa predvsem na stvari, ki me motijo. Tudi danes še vedno v svojih odnosih doživljam vso paleto čustev, ne zapletam pa se več v čustvene drame, ker mi je jasno, da je moje občutje odvisno od mene, ne pa od tega, koliko se bodo drugi pripravljeni spremeniti po mojih željah.
Katere so po vašem mnenju napake, ki jih še danes ljudje delamo in nas ovirajo v iskanju osebne sreče?
Zagotovo v prvi vrsti mišljenje, da smo bolj kot ne lutke v rokah usode. Takšen pogled se kaže v dveh razširjenih prepričanjih. Prvo je, da naj bi nekaj izven nas v našem imenu odločalo o nas: univerzum, kozmos, usoda, višje dobro, nepojasnjene energije, poosebljene entitete, ki naj bi o nas sodile, razsojale in nas obsojale, karmični dolgovi. Drugo pa, da naj bi nekaj znotraj nas v našem imenu odločalo o nas: podzavestni vzorci, družinske travme in druge travmatične izkušnje, duševne motnje …Kot da smo ločeni od svojih možganov in srca, kot da imajo misli in čustva nadzor nad nami in ne obratno, mi nad njimi.
Kaj pa tekmovalnost, nehvaležnost, zavist? O vsem tem veliko slišimo in beremo, kaže, da so prisotne povsod in so res, zelo, zelo človeška čustva. Kako se jih znebiti?
Zelo zanimivo je, da v svoji dolgoletni svetovalni praksi še nisem naletela na nikogar, ki bi zase mislil, da je nehvaležen, zavisten, tekmovalen v slabem pomenu besede. Jih je bilo pa veliko, ki so imeli druge za nehvaležne, zavistne, sebične. Nagnjeni smo k obsojanju drugih. Obsojamo jih zato, ker mislimo, da so odgovorni za našo srečo ali krivi za našo nesrečo.
Mislimo, da se morajo drugi spremeniti po naših predstavah, da bi nam lahko bilo lepše. Kar je velika zmota, kajti naših občutkov nam ne povzročajo drugi, ampak misli, ki jih imamo o drugih.
Če želimo izboljšati odnos s komerkoli, bomo morali najprej izboljšati svoje mnenje o tej osebi in pika. Drugače ne bo šlo.
Kje ste vi v tem trenutku življenja? Kaj bi rekli?
Zelo zanimivo vprašanje. Ko sem dolga leta pisala knjigo, me je v temnih trenutkih, ko mi ni šlo in sem bila brez navdiha, po konci držala misel, da bo moje delo opravljeno, ko bo knjiga napisana in bo z njo v razumljivem jeziku, na enostaven način razloženo znanje, ki bi ga pravzaprav morali učiti v šoli, da nam ne bi bilo treba tako drago plačevati posledic svojega nerazumevanja življenja. A sem se zmotila. Zdaj vidim, da se je z izidom knjige moje delo šele začelo in da gre za tek na dolge proge. Pred mano je ozaveščanje o obstoju tega znanja. Ne uporabljamo ga, ker zanj ne vemo, kljub temu, da je resnično nepogrešljivo za ustvarjalno, izpolnjeno in osmišljeno življenje. Čeprav bi si včasih želela, da bi se stvari hitreje odvijale, me v resnici veseli, da imam možnost prižigati upanje, ki ga to znanje prinaša. Pred kratkim sem v ta namen ustanovila brezplačno pogovorno facebook skupino Življenjski pogovori, znotraj katere se enkrat na teden pogovarjamo o praktični uporabi prelomnih spoznanj iz Zlate knjige življenja. Toplo vabim v našo družbo tukaj.
Drage bralke, morda vam bo všeč tudi to:
Japonska kozmetika: zakaj je tako vrhunska
