Ko sem stopila na pariška tla, sem vedela, da bo ta obisk nekaj posebnega. Pariz ima moč, da te takoj objame s svojo lepoto, eleganco in tisto skrivnostno energijo, ki jo začutiš v zraku. Mesto luči z razlogom nosi ta vzdevek – tukaj vsak kotiček žari od zgodovine, umetnosti in stila.
Eifflov stolp: dih jemajoč trenutek
Prvi cilj je bil seveda Eifflov stolp. Občutek, ko stojiš pod njim, je veličasten – njegova konstrukcija te popolnoma prevzame. Še večji vtis pa name naredi razgled z vrha. Ko sem gledala proti Seni, Elizejskim poljanam in v daljavi Montmartre, sem se počutila hkrati majhno in neskončno bogato. Vzpon do vrha je bil tisti trenutek, ko sem si vzela čas samo zase, z vetrom v laseh in Parizom pod nogami. Če se boste povzpeli, priporočam, da to storite proti večeru, ko mesto zažari v lučkah – čista čarovnija.
Montmartre: dan glasbe, ki ga ne pozabiš
Moj obisk Montmartra je sovpadal z dnevom glasbe (Fête de la Musique). Ulice so preplavili ulični glasbeniki, pevci in skupine, ki so ustvarjali vzdušje, kot da je cel Pariz postal en sam oder. Spomnim se mlade pevke, ki je sredi Place du Tertre prepevala pesmi Edith Piaf, in množice, ki je zapela z njo. Vse skupaj je bilo tako spontano, iskreno in polno življenja. Med sprehodom sem se ustavila na terasi male kavarne, naročila café crème in občudovala slikarje, ki so s hitrimi potezami čopičev ustvarjali portrete turistov.
Pariški biseri: sprehod med zgodovino
Seveda nisem izpustila Notre Dame, ki kljub svoji ranjenosti po požaru še vedno izžareva veličastnost. Sprehod ob Seni, postanek ob knjigarnah na prostem (»bouquinistes«) in občudovanje starega papirja ter starih modnih ilustracij so bili pravi balzam za dušo. Louvre sem obiskala le na kratko, dovolj, da sem uzrla Mona Liso, a priznam, da sem raje posedela ob piramidi in opazovala živahen utrip. Elizejske poljane pa – prava modna promenada, kjer bleščijo izložbe Chanel, Louis Vuitton in Dior, in kjer vsaka ženska deluje, kot da je pravkar stopila iz modne revije.
Parižanke: šik brez truda
Najbolj me vedno znova očara slog Parižank. So moj navdih: nežne barve, preproste silhuete, vrhunski materiali, običajno malo make-upa in zelo razmršeni lasje. Letos sem bila sploh navdušena nad boho slogom in škornji, tudi pri 35 stopinjah … Vem, ja, ni ravno udobno, je pa delovalo zelo lepo. Veliko sem opazovala, kako kombinirajo klasične balerinke ali gležnjarje s suknjiči, jeansom in tankimi šali, vedno s tistim posebnim občutkom za mero. Všeč mi je, da ne delujejo kot izložba, temveč naravno – z rdečo šminko ali preprostim črnim eyelinerjem, lasmi, ki so videti, kot da niso nikoli videli krtače, a so hkrati popolni.
Nekaj mojih pariških najljubših
Naj delim še nekaj postankov, ki so me navdušili:
Café de Flore – ikonična kavarna na Saint-Germainu, kjer sem posedela med domačini in turističnimi radovedneži.
Le Marais – raj za ljubitelje vintage mode in unikatnih “butikcev”. Tu sem odkrila krasen svilen šal, ki me bo vedno spominjal na ta obisk.
Angelina na Rue de Rivoli – njihov vroč čokoladni napitek je legenda in popolnoma upravičeno!
Pariz, mesto, ki ostane v srcu
Pariz me je še enkrat naučil, da je lepota v detajlih. V spevnosti glasbe na ulici, v nasmehu mimoidočega, v jutranji meglici nad Seno, v vonju sveže pečenih baget. In seveda v modi, ki ni le obleka, temveč način življenja. To je mesto, ki ti pokaže, kako se ustaviti, opazovati in uživati.
Ko sem odhajala, sem vedela, da sem v srcu pustila del sebe – in da bom kmalu spet prišla nazaj.
