Drage bralke in čudovite ženske,
Vikend je bil v znamenju dveh čisto različnih, a na nek način zelo povezanih zgodb: Valentinovega in pusta. Na eni strani ljubezen. Na drugi maske. Valentinovo nas vsako leto nežno spomni, da je ljubezen tista sila, ki nas drži pokonci. Ljubezen do partnerja, do družine, do prijateljev – in nenazadnje do sebe. Gre za toplino, bližino, za občutek, da smo sprejeti točno takšni, kot smo. Potem pa pride pust. Čas, ko si nadenemo masko, kostum, drugo identiteto. Vsaj za en večer postanemo nekdo drug – bolj drzni, bolj igrivi, bolj skrivnostni. In prav v tem je njegova čarobnost. V tihi želji, ki jo vsi kdaj nosimo v sebi: kako bi bilo, če bi za trenutek stopili iz svoje vloge? A morda sta si ta praznika bližje, kot se zdi. Ljubezen nas uči sprejemanja sebe. Pust pa nam dovoli raziskovati druge plati svoje osebnosti. Eno brez drugega ne gre. Ker na koncu je najlepše to, da si lahko kdaj nadenemo masko – in jo nato brez strahu tudi snamemo.
Žamet ima v sebi nekaj skoraj nostalgičnega, a hkrati izjemno sodobnega. Tokrat sem izbrala žametno krilo v topli rjavi barvi, ki deluje kot popolna osnova garderobe. Rjava ni le trend, je občutek – toplina, stabilnost, zemeljskost. In prav v tem je njena moč. Zgoraj nosim pulover iz moherja v odtenku smetane – nežen, mehak in rahlo puhast. Piko na i doda karo plašč z detajli z živalskim potiskom. Klasičen karo vzorec ostaja brezčasen, živalski detajli pa prinesejo ravno prav drznosti. Ta subtilni “twist” poskrbi, da celoten videz ni preveč romantičen, temveč dobi značaj in samozavest.
Moj stajling je sledeč: pulover, krilo in plašč Dixie, čevlji Dune London, torbica Tory Burch.
