Štejemo preostala leta, mesece, celo minute, štejemo zamujene vlake, napačne ceste, nerešene odločitve.
Da se svet in jaz znova srečava.
Preprosto, a z zgodbo, kot nakit, ki je zami pravi amulet za srečo.
Hvaležna sem. Za povezanost, za smeh, za solze. In predvsem – za to, kar smo.
Čarovnica. Boginja. Luč. To si ti. Si pripravljena, da to sprejmeš?
Iskreno – komaj čakam.
Danes se torej odločim prekiniti spiralo. Kaj pa ve?
Prava čarovnica se ne boji teme: pleše z njo, ji prisluhne in iz nje ponovno vstane.
Ta vikend v gozdu ni bil le umiritev telesa, temveč tudi izjemna priložnost za duhovni reset. Spomnil me je, da so preproste stvari največje – narava, mir, svež zrak in odprte misli.
Ženske. Hčerke lune, čuvajke ognja, šepetalke vetra, ki nosi zgodbe naših babic in pesmi naših hčera.