Sedaj razmišljam o tem, da sem bila letos v Milanu že tridesetič. Tako je in ta številka ni ravno mačji kašelj.
S pomočjo pravih senčil, odličnega pudra, čudovite šminke in nepogrešljivega korektorja lahko spremenimo videz, popravimo napake, ožimo obraz, omilimo poteze in si “podarimo” nekaj let manj, kar sploh ni slabo.
V zadnjem času sem odkrila kar nekaj čudovitih kosov, ki jih nosim z največjim veseljem, med njimi je bela pletena obleka, s čipkasto podlogo, tako mehka, da je sploh ne bi slekla, in seveda v meni zelo ljubem, zimskem odtenku.
Peter Pan je nekoč izjavil: “Živeti bo zelo velika pustolovščina.” Ali kdaj razmišljate o tem, kaj si pravzaprav življenje želi od vas? Ali je resnično tako, da življenje živite in ga ne le pasivno spremljate?
V življenju sem si kupila veliko različnih stvari, nekatere so bile drage, druge nekoliko manj, a za potovanja mi ni bilo nikoli žal centa.
Jasno je, da so pri štiridesetih zahteve povsem drugačne od tistih, ki sem jih imela pred petnajstimi leti, vendar se ne pritožujem, ker sem zelo radovedna ženska in se mi zdi, da prav rada raziskujem nove meje lepotne industrije ter izdelke, ki mi pomagajo ohraniti lep videz.
Kombinirala sem plašček z meni ljubim plisiranim krilom ter se poigrala z modro in zlato. Modna zgodba je nastala ob morju in kot običajno me je spremljal mir, saj je pozimi obala po svoje čudovita, ravno prav nostalgična in melanholična, da ti v hipu ukrade srce.
Želja po brezhibnosti in lepem je v nas, kot gen, ki nam je bil položen v zibelko in nas marsikdaj tudi razvedri, popestri življenje, pusti brez besed ter podari tiste čarobne trenutke pred ogledalom, ko se končno vidimo lepe, skoraj popolne.
V glavi sem imela željo, da bi napisala kolumno o ljubezni, ker je valentinovo skoraj pred vrati in tudi zato, ker je ljubezen gonilna sila, ki gradi mostove, premika zidove in najde poti, kjer jih sami ne vidimo.
Danes je takšen dan, ko bi bila najraje na drugem planetu.