Danes naj bo opomnik, da ni treba hiteti. Dovolj je, da se ustavimo, globoko vdihnemo in prisluhnemo sebi.
Sreča ni “darilo usode”, niti ni cilj, ki ga dosežemo z enim velikim dosežkom. Je rezultat niza zmanjšanih egoistično-usmerjenih pričakovanj in povečanega investiranja v ljudi, ki nas spremljajo v življenju.
Temu pravimo mentalno breme – stalna skrb za organizacijo družine, doma, odnosov in odgovornosti.
Na koncu gre za ravnovesje med bližino in samostjo. In prav v tem ravnovesju se skriva tiha, pristna sreča – tista, ki jo začutimo, ko smo v miru s sabo in povezani z drugimi.
Ti univerzalni zakoni niso pravila, temveč smerokazi. Spominjajo nas, da je življenje preprostejše, kot mislimo, če ga gledamo z odprtim srcem in mirnim umom.
Takrat življenje steče samo od sebe – ko spoznamo, da največja moč izvira iz obvladovanja tistega, česar nam nihče ne more vzeti.
Morda je danes, bolj kot kdajkoli, tiha revolucija prav ta: ponovno odkriti počasnost, prisotnost, umetnost poslušanja.
Kateri je najbolj srečen dan v letu? O tem se presenetljivo skoraj ne govori, čeprav bi morali, ker dejansko obstaja!
Duhovno prebujenje se pogosto začne s tišino.
Morda je ravno v tej umirjeni, naravni japonski filozofiji skrit odgovor na vprašanje: kako se znova počutiti dobro – od znotraj navzven.