Ali se je torej potrebno sekirati? Seveda ne. Ali vse mine? Seveda.
Ko začutim te stvari imam občutek, da srce dela prevale: hop, hop, kot majhen otrok, zadovoljen preprosto zato, ker je živ.
Včeraj sem ujela kanček brezhibnega življenja, zato vam danes želim prav to: sončen dan in brez težav. Objem.
Ni nam treba iskati družbe ali partnerja, da bi se počutili srečni, potrebno je najti mir v sebi. Daleč od tega, da bi bilo lahko, a ko si enkrat tam, so vse težave nekoliko manjše.
Strah je najbolj normalen odziv, ko stopimo iz običajnih tirov. Vsakič, ko se lotimo nečesa novega in drugačnega, nam notranji glas govori, da nam bo spodletelo, da nismo dovolj sposobni, da ne bomo uspešni.
Verjamem, da ima vsaka izmed nas svoje zgodbe pod senčnikom: prebiranje romantičnega romana, ki ti na koncu ne pusti prav nič filozofskega, temveč le čarobni občutek, da je vse na svojem mestu, je nekaj povsem edinstvenega.
Nekaj sekund, največ minuto, breztežnostno lebdim v milnem mehurčku, kot bi bila v drugi dimenziji, daleč od sveta, in opazujem plažo iz zraka. Nimam preteklosti in ne potrebujem prihodnosti.
Že nekaj časa razmišljam, da bi si vzela nekaj dni prostega časa in se podala v glamping avanturo, saj menim, da bi zelo uživala.
In tukaj je čudovita stran zrelosti, ko se nehaš bati samote in tišine, pravzaprav uživaš v trenutkih, ko se okoli tebe ne dogaja nič.
Ko sem te točke zagledala na papirju, so mi dale misliti. Predvsem v smislu, da bi se bilo dobro zavedati, katere so stvari, ki jih v življenju lahko izboljšamo, dobra novica pa je, da jih tako ali drugače že imamo.