Ta teden sem prav razmišljala o tem, da je čudovito biti ženska. V vseh pogledih. In resnično je tako, da tega ne bi zamenjala za nič na svetu.
Peter Pan je nekoč izjavil: “Živeti bo zelo velika pustolovščina.” Ali kdaj razmišljate o tem, kaj si pravzaprav življenje želi od vas? Ali je resnično tako, da življenje živite in ga ne le pasivno spremljate?
Želja po brezhibnosti in lepem je v nas, kot gen, ki nam je bil položen v zibelko in nas marsikdaj tudi razvedri, popestri življenje, pusti brez besed ter podari tiste čarobne trenutke pred ogledalom, ko se končno vidimo lepe, skoraj popolne.
Nikoli ne pozabim, da je sreča odvisna od mene, ne leži v rokah partnerja, staršev ali prijateljev, zato je ključnega pomena, da same poskrbimo za lepše življenje in harmonijo s sredtsvi, ki so nam dani.
Te dni razmišljam o prijateljstvu in o tem, da je dragoceno in občutljivo, marsikdaj tudi zahtevno, sploh takrat, ko se zasidra globoko v preteklost. In morda so pravi prijatelji lahko le tisti, s katerimi si delil del svoje zgodovine in rasti.
Čeprav gre za enega revnejših predelov, se je vzhodni London v zadnjih desetih letih razvil v pravo kulturno in umetniško središče. Njegova raznolikost je vidna tudi v modi, ki je navdihujoča, igriva in edinstvena.
Življenje od nas zahteva počasno rast, korak za korakom moramo razumeti, kdo smo in kam gremo, včasih pa pridemo do konca tunela, kjer lahko zagledamo luč, že s sivimi lasmi in gubami, ki krasijo naše čudovite obraze, konec poti in začetek vesolja, a še vedno ne vemo, kdo smo.
Pregovor v italijanščini pravi: Anno nuovo, vita nuova, kar pomeni “Novo leto, novo življenje” in dejansko drži, da prav na začetku leta postavljamo temelje za vse, kar še prihaja.
Vse, kar potrebujete, že imate. O tem nikoli ne dvomite, saj je vse v vašem srcu.
Včasih gre za pogled, drugič za način govora, tretjič za roke, morda za obliko nosu ali pozornost, ki nam je namenjena.