Skrivnost finske sreče je v posebni viziji življenja in sveta, ki jo lahko posvojimo tudi mi. Finska že sedem let velja za najsrečnejšo državo na svetu – vsaj glede na poročilo World Happiness Report, ki vsako leto zbira mnenja prebivalcev z vsega sveta o dobrem počutju in občuteni sreči. Rekord, ki ga drži severnoevropska država, vse več ljudi navaja, da se sprašuje, kaj je “skrivnost sreče”, ki jo ljubosumno varujejo Finci, in ali obstaja kaj, kar lahko vsak dan naredimo tudi sami, na svoj način, da bi imeli več sreče v življenju.
Prva skrivnost, če upoštevamo življenjski slog Fincev, je, da ne poskušamo biti srečni za vsako ceno: kot je pokazala študija, bolj ko loviš srečo, manj srečen si v resnici.
Velik del sreče Fincev je odvisen od zaznane ravni blaginje in varnosti, od dobre kakovosti življenja, od infrastrukture, ki jo država daje na voljo svojim državljanom. Tukaj je nekaj pregovorov o sreči, na katerih temelji obstoj Fincev, ki jih lahko tudi mi uvedemo v svoje življenje, da ga naredimo srečnejšega.
Kdor ima srečo, naj jo skriva
To je morda najbolj zanimiv in nepričakovan moto finskega pesnika Eina Leina (1878-1926), ki nakazuje, da se izogibamo dramatičnemu prikazovanju uspeha in bogastva – kar počnejo vsi na Finskem. V državi je pravzaprav redko najti na ulicah parkirane drage avtomobile ali videti ljudi v dizajnerskih oblačilih, ki stanejo na stotine evrov. Tudi v najbogatejših soseskah mest premožni ljudje vozijo majhne avtomobile in nosijo oblačila, ki niso tako strašno draga. Toda zakaj? Nenehno primerjanje z drugimi – bodisi iz ekonomskih, kulturnih ali delovnih razlogov – vedno povzroča nezadovoljstvo in občutek nezadostnosti. Zato življenjski slog, ki ga zaznamujeta zmernost in treznost, ne glede na svoje realne ekonomske zmožnosti prispeva k lastni sreči in sreči drugih.
Pesimist ne bo nikoli razočaran
Različica tega starega finskega reka obstaja tudi v italijanščini: »Nikoli se ne motiš, ko misliš slabo.« Morda bi mislili, da nas ta pesimistični pogled na življenje oddaljuje od doseganja sreče – a v resnici je ravno nasprotno. Naša nesreča pravzaprav izhaja iz neskladja med življenjem, ki si ga predstavljamo, in življenjem, ki se nam dejansko dogaja: radi bi, da bi se stvari odvijale na določen način, in smo nesrečni, ko se to ne zgodi. Radi bi, da bi se ljudje okoli nas obnašali v skladu z našim načinom razmišljanja, in smo razočarani, ko vidimo, da sprejemajo odločitve, ki so v nasprotju z našim načinom gledanja na življenje. Z drugimi besedami, imamo visoka pričakovanja do dogodkov in ljudi – pričakovanja, ki se pogosto izjalovijo, ker življenje nikoli ne teče po naših načrtih (na srečo!). Če pa, nasprotno, sprejemamo težave in probleme kot neizogiben del našega bivanja v svetu in se osredotočamo na tisto, kar je še v naših zmožnostih in kar lahko izboljšamo, se bo naša stopnja sreče precej povečala. Skratka, pripravimo se na najhujše, da bomo z odprtimi rokami sprejeli vse, kar nam življenje ponuja.
Vsak je svoje sreče kovač
Ta moto ima svoje korenine v fatalizmu starega Rima, ko je vsak veljal za odgovornega in kreatorja svoje usode, in nas opominja, da se moramo vsak dan truditi kovati svojo srečo. Namesto pasivnega čakanja, da se nekaj zgodi, da se pokažejo idealni pogoji za naše dobro počutje in srečo, se konkretno zavežimo, da se bo naš uspeh manifestiral, da bodo naši cilji uresničeni. Sami izzovemo dogodke, ki nas lahko pripeljejo do sreče, prevzamemo svoje odgovornosti in postanemo protagonisti svojega življenja.
Nekateri imajo srečo, vsi imajo poletje
Zadnji moto se še vedno nanaša na soprisotnost dogodkov, ki jih lahko nadzorujemo, in drugih, ki so izven našega nadzora in zaradi katerih ne smemo biti vznemirjeni. Čeprav obstaja veliko vidikov našega življenja, na katere lahko vplivamo ali jih spremenimo, je tudi veliko stvari, na katere preprosto ne moremo vplivati in zaradi katerih nima smisla skrbeti ali se jeziti. Nima smisla zavidati tistim, ki so trenutno srečni, medtem ko preživljamo težke čase. Če danes doživljamo trenutek bolečine, lahko vedno računamo na eno: prej ali slej bo za vse nas prišlo poletje.
