Najraje bi se zaprla v svoj svet. Okrog sebe bi zgradila čarobno kletko in ostala notri, brez zvokov, ljudi, besed. Tako težko mi je pri srcu, da sploh ne uspem spraviti v red misli, kot bi bile podivjane, polne žalosti, težke kot plomba. Zame si Angel, z velikimi, belimi krili, ki so se razprla nad svetom mode. V modrih očeh imaš življenje, hvaležnost, ljubezen do prijateljev, ki te te dni tako skrbno čuvajo, ker si naš zaklad, tako neprecenljiv, da te je nemogoče nadomestiti. Mislim, da bi vsak z veseljem prevzel kanček tvoje bolečine in ti tako olajšal bivanje na zemlji. Verjamem v drugo dimenzijo, v kateri so stvari povsem drugačne, bolj pravične, lepše, lahkotnejše, a se vseeno tako težko soočam z bitko, ki v zadnjih mesecih kraljuje v tvojem srcu. Zdi se mi preprosto nepravično in si ne morem pomagati, da ne bi pomislila, kako bi te še dolgo rada imela, s teboj poklepetala, se smejala, razpravljala o oblekah, slovenski modi, pa tudi o eleganci, stilu, ženskah. V tem trenutku vidim le vse zamujene stvari in vem, da se s tem ne bi strinjal. Tudi zdaj gledaš naprej, tako pogumno in zrelo, ponovno si nad nami, korak naprej, na svoji neskončni poti. Tako čvrsto me primeš za roko in sploh ne vem, kdo koga tolaži; tisti tvoj »Se vidimo« mi kar bobni v glavi, slišim ga ponoči, ko se sprehajam po mestu, ko sedim pred računalnikom in misli ponovno begajo. Hvala za vse, kar si naredil za nas, za tisto plisirano obleko, ki me spremeni v Marilyn, za vse trenutke sreče in radosti, za tvoj subtilen smisel za humor, za tiste pridne roke, ki so ustvarile toliko lepega, za tvojo kreativnost, ki se ni nikoli umirila, za neprecenljivo delo na televiziji, za tankočutnost, ki je vedno zaznala najkrhkejšo žensko plat in jo znala spremeniti v usodno kraljico.
Danes je pri meni nebo jasno in brez oblaka. Gledam jasmina, ki divje cveti, sonce boža okno, topel zrak govori o najlepši pomladi. To je ta svet, tako lep in hkrati nepravičen. Angel moj, hvala za lekcijo skromnosti in moči, vedi, da sem ob tebi v vsakem trenutku, budno spremljam tvoje lahke korake in te držim za roko. Toliko ljubezni je okrog tebe, toliko svetlobe in pozitivnosti. Hvala, ker si vse skupaj delil z nami; nam je bilo v čast, da smo te spoznali in za vekomaj boš v naših srcih.
4 Comments
Hej Lorella, tako lepo si lahko napisala le ti.
Res lepo…sem vsa solzna 🙁
Vse moje spoštovanje in globok priklon njemu, kot tudi tebi
za tako čudovite, čutne in iskrene besede, ki si mu jih namenila.
Lorela ti si en angel v besedi in podobi. To ti vidim v očeh. Tople prijazne skratka oči so odsev duše. Hvala in hvala…