David Whyte je zapisal:” Naučil sem se, kako biti sam na robu samote in kako poskrbeti, da me tam svet najde”.
Komaj čakam, da jo vidim.
Včasih bi se kar zaprla v svojo nevidno komoro varnosti in ne bi prišla več ven, a žal je tako, da se življenje začne prav na točki, kjer se zaključi cona udobja.
Moje mesto in povem vam, da ni lepšega na svetu.
Izmed vseh stvari, ki jih v življenju počnem, je najlepša ta, da sem lahko mama.
Za trenutek sem se dotaknila neba: bilo je čudovito in popolno, potem sem kot angel padla na zemljo. Ženske smo kot bitja, ki izginjajo v poletno noč. Krhke, odhajamo in se znova vračamo, izgubljene med sanjami in resničnostjo.
Dobra knjiga in čokolada sta mi tako delali družbo ob vodi, kajti, saj veste, obožujem branje in čokolada je moj sladki greh, brez tega preposto ne gre.
Morda je le tako, da je New York vedno in povsod čudovit, zato maham z druge strani oceana in kot vedno upam, da se imate skrajno lepo in da ujamete čim več lepih trenutkov.
S prijateljicami pogosto obujamo spomine na mladost, sploh na svoja najstniška in dvajseta leta, ko so bile v prvem planu zabave in druženja, ko so bile misli predvsem brez velikih skrbi.
Povem vam, da zna biti življenje prav čudovito.