Ko vidimo Kylie Jenner v bikinkah, je prva reakcija pogosto občudovanje. Ne le zaradi njenega stila ali samozavesti, temveč ker je njena lepota tako izrazita, da vzbudi občutek, da gre za popolnost. In res – Kylie je lepotica, ki zna nositi svojo podobo in ustvarjati medijsko prisotnost, ki je brezčasno fascinantna.
A hkrati, ko se zazremo globlje, nas njen videz spomni na popačeno sliko žensk, ki jo pogosto gledamo v medijih. Gravitacija, čas, nepravilnosti – vse to je del človeške narave, a pri sodobnih ikonah lepote je pogosto skrito ali popravljeno. Kirurgija in estetski posegi so postali orodja, s katerimi se gradi “popolna” podoba, kar postavlja vprašanje: koliko je realnost, koliko pa pričakovanje?
Kot feministke lahko občudujemo Kylie – njeno samozavest, njen pogum, njen občutek za estetiko –, a hkrati odpremo prostor za refleksijo. Ali smo v mladih letih, preden so bili posegi del vsakdana, kdaj resnično videle ženske, ki bi bile tako “popolne”? Ne. In to nas uči, da lepota ne gre proti gravitaciji in da naravni časi telesa niso nič manj čudoviti.
Kylie je ikona, in ja – njena lepota je neizpodbitna. A njen videz nas lahko tudi spomni, da moramo kot družba prepoznati razliko med občudovanjem in nerealističnimi pričakovanji. Lepota je fascinantna, a prava moč žensk je v tem, kako sprejemamo sebe in druge, v vseh oblikah, linijah in gubah, ki jih prinaša življenje. Seveda prinaša mladost napeto kožo, prav nič gub in tu in tam kakšen mozolj, a včasih imam prav občutek, da bi imeli medij samo mlade ženske, tiste brezhibne, ker si nočemo priznati, da je brezhibnost pravzaprav le kratek trenutek. Sladek, a še vedno samo trenutek.
Občudujemo Kylie, a razmišljamo tudi o tem, kako bi bilo, če bi mlade dekleta dobivala resničnejše vzorce – ker samozavest, sprejemanje in človečnost nikoli ne potrebujejo filtrov. Morda se boste vprašale, zakaj danes članek o tem, sredi zime in brez povezav na trenutno modo. Ker se mi je na spletu odprla serija slik “prej in potem”, zato sem začela razmišljati, koliko pravzaprav lahko ostane od pristne osnove in koliko nas lahko kirurgija pelje stran o tistega, kar smo v resnici. Predstavljala sem si, da stopim pred ogledalo in me iz druge strani gleda ženska, ki ima 20 let. In nisem bila prepričana, da bi me to naredilo srečno.
