Pariz je bil oktobra v popolnem razcvetu – razkošne ulice, bleščeči hoteli in modne piste so postale prizorišče spektakla, kjer so se svetila imena največjih zvezd. Nikoli prej se ni zdelo, da bi bila prva vrsta pomembnejša od mode same: kdo sedi, s kom se fotografira, kdo prej pride in kdo ostane do konca. A med vsemi temi utrinki slavnih so modne hiše poskrbele, da moda ni izgubila svojega pomena – nasprotno, letos je Pariz spregovoril mehkeje, bolj osebno in z več duše.

Chanel – težko pričakovani debi
Chanel ima tako veliko moč, da uspe poravnati celo planete, seveda simbolično, a včasih tudi konkretno. Po mesecih priprav je Matthieu Blazy predstavil zelo pomlajeno blagovno znamko s predstavo v Grand Palaisu, ki je bila hkrati spektakularna in nepričakovano intimna. Novopečena (ponovno) imenovana ambasadorka blagovne znamke Nicole Kidman se je v spremstvu hčera Sunday Rose in Faith Margaret pridružila zvezdnikom, vključno z Margot Robbie, Penélope Cruz, Ayo Edebiri in Pedrom Pascalom, v nedavno prenovljeni stavbi iz stekla in jekla, ki je bila preurejena v planetarij, kot simbol »vesolje Chanela«. Vsi dobro vemo, kako je bila Coco navezana na planete in astrologijo, zato se je veliko vrtelo okoli tega koncepta. Velikanske krogle, ki so se zrcalile v bleščečih črnih tleh, marmoriranih z barvnim pigmentom, so ustvarile nadnaravno ozadje, ki je spominjalo na najbolj spektakularne predstave Karla Lagerfelda. Svojo prvo sezono je Blazy opisal kot »vlakec smrti« in dejal, da ga je arhiv sprva prevzel. »Lepote je bilo skoraj preveč in nisem vedel, od kod naj jo vzamem,« se je spominjal. »Dobra stvar pri Chanelovih kodah je, da jih lahko tudi poenostaviš. Še vedno so videti kot Chanel.«








Chloé – poezija v gibanju
Chemena Kamali je ponovno ujela tisto, zaradi česar Chloé ostaja sinonim za svobodo in nežnost. Njena kolekcija je bila kot pesem v cvetju – potiski z drobnimi cvetlicami, pastelni odtenki, silhuete, ki dihajo. Tkanine so se premikale z zrakom, vse je bilo romantično, a sodobno.
Občutek sedemdesetih let, s kapami, čipkami in lahkotnimi plašči, je povezan z današnjim ritmom – za žensko, ki se ne odreka lepoti, a potrebuje praktičnost. To je bila Chloé, ki diha preteklost in gleda naprej.




Zimmermann – tam, kjer svetloba sreča temo
Avstralska modna hiša je v Parizu predstavila kolekcijo Hypnotic, navdihnjeno z ikoničnim filmom Picnic at Hanging Rock. Romantika se je prepletla z rahlo skrivnostjo, nedolžnost z nečim temačnim in skoraj mitskim.
Začetek v pastelnih tonih, s prosojnimi materiali in čipko, se je razvil v bogatejše teksture, v mahovno zeleno, temno modro in tople zemeljske barve. Vse skupaj je delovalo kot zgodba – od jutra do mraka, od sanj do realnosti. Zimmermann je ustvaril čutno, introspektivno kolekcijo, kjer vsaka obleka pripoveduje o preobrazbi.



Valentino – kresnice in čar luči
Alessandro Michele je pri Valentinu razprl svoje novo poglavje z naslovom Fireflies. Kolekcija je bila kot svetlobni dnevnik: bleščanje drobnih luči, ki zasvetijo v temi.
Tkanine so bile razkošne – čipka, svila, perle in tulle, ki so lovili svetlobo in jo razpršili v odtenke mandarinaste, lila, limonasto rumene in klasične “Valentino” rdeče. Silhuete so bile navdihnjene s sedemdesetimi, a lahkotne, gibljive, ženstvene. Michele je pokazal, da zna svoj maximalizem ublažiti v nekaj bolj meditativnega – tokrat ni bilo pretiravanja, ampak uravnotežen sijaj.




Balenciaga – novo rojstvo pod Pierpaolom Picciolijem
Največ pričakovanj je bilo usmerjenih v Balenciago, saj je to bila prva kolekcija pod vodstvom Pierpaola Picciolija. In res – že prvi trenutek je nakazal, da se pri znamki začenja novo poglavje.
Piccioli se je poklonil arhivom in legendarni “sack dress” silhueti Cristóbala Balenciage, a ji vdahnil sodobno dušo: čiste linije, volumni, prefinjeni detajli. Kolekcija je delovala zadržano, a z močnim emocionalnim nabojem. Barve so bile plemenite – vino, žajbelj, sivina, črnilo – vsak ton je imel namen.
Balenciaga je tokrat manj kričala in več čutila. Bila je tiha, iskrena in zelo lepa.




Pariz še vedno vodi igro
Čeprav je bilo tokrat v ospredju več zvezd kot mode, je Pariz znova dokazal, da zna uravnotežiti oba svetova. Moda je še vedno umetnost, zgodba, občutek – in letos so te zgodbe zvenele topleje, bolj osebno in z veliko ljubezni do detajla.