V včerajšnjem dnevu sem doživela prav vse.
Podobno kot tista moja dolga jopa, vas zdaj objemam. Super ste, vedno.
Drage moje, imejte čudovit dan.
Kako simbolična je gugalnica, ki te pelje enkrat visoko gor in drugič dol, prav tako kot življenje …
V življenju pride tudi trenutek, ko moraš spustiti vse in pogledati samo to, kar se skriva za tvojimi notranjimi vrati, ker je v resnici edino, kar tudi šteje.
Kot bi bila v večnem lunaparku …
Če bi obstajala čudežna naprava, ki bi znala meriti to našo prijazno, notranjo svetlobo, mislim, da bi jo začele negovati in trenirati tako, kot se lotimo vaj za zadnjico.
Imate še vedno v predalu tiste stare želje, strasti in občutke, ki so v mladosti premikali gore in vam podarili noro lesketanje v očeh?
Ko sem si danes zjutraj lakirala nohte in pet minut gledala v škatlo, polno lakov, me je prešinilo, da imamo v bistvu ogromno srečo.
Težava je tudi v tem, da včasih prav ne moremo pozabiti in ko si skozi želimo pozabiti, se čudežno zgodi, da si zapomnimo za vedno.