In za vekomaj, resnično za vekomaj, bom imela ta Rovinj v srcu in njen lahek korak tik ob sebi.
Veliko “robe” za premlevanje in še več za pospravljanje v tiste skrivnostne predalčke, ki so od nekdaj pod skalo, torej tam, kjer sem doma.
Upanje zna biti nevidno, a to še ne pomeni, da je izginilo.
Življenje me je naučilo, da je ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredimo, ta, da smo prepričani, kako imamo brezpogojno prav.
Človek je vedno produkt v razvoju, nikoli pa končni izdelek.
Naš ego je lahko prav toliko zaslužen za naše uspehe, kot tudi za našo nesrečo. Kje vse nas ovira in kako se mu pravzaprav izogniti zato preverimo v tokratnem videu.
Bodimo torej ne le prijazni, temveč tudi pozorni na svet, ki nas obkroža.
Berem, prižigam sveče, občudujem dnevno svetlobo, čistim stanovanje, urejam rože, premikam blazine, pišem dnevnik, kuham kavo, pečem dobrote, vadim make-up, kar me vedno zelo veseli.
Z leti ne pridobiš le gub, temveč tudi nove oči, s katerimi končno spregledaš svet.
Lahko le upam, da boste delile članek in da bomo znale širiti pozitivno razmišljanje, ker ga ni nikoli dovolj.