Vsaka lekcija je pridno zabeležena in ti zato maham z največjim nasmehom.
Včasih je potrebna fikcija.
Vidimo podobnosti in razlike, vidimo lepoto meseca, ki se izteka tudi zato, ker je vedno smrt tista, ki prinaša novo luč.
Nekaj zaključujemo in nekaj začenjamo, mnogokrat v temi in tišini, sami s sabo. A če dobro pomislite, so to najlepši trenutki.
Ne pozabimo na zavedanje, da obstaja razlika med živeti in životariti: ker smo na zemlji res kratek čas, je kar dobro, da postanemo najboljša verzija sebe.
Mirno, spokojno, s toplo čokolado v roki.
Zapiramo vrata in odpiramo nove zgodbe.
Objem vsem, moje bojevnice.
Iz tega vidika smo lahko prav vsi svobodni in prav tako svobodno gradimo svoja posebna mikrovesolja.
V bistvu je zavedna hoja (ali hoja s strahospoštovanjem) praksa, da se popolnoma potopite v okolje, v katerem hodite, in hkrati doživite občutke presenečenja.