Razumemo tuje napake in slabe odločitve, razumemo, da kdaj kdo vstane z levo nogo in mu je zato oproščeno. Sebe pa prav nič ne poslušamo in oproščamo vse manj, pravzaprav bi lahko rekla, da smo prav neusmiljene.
V tem procesu rasti, sprememb, globokega dihanja in čiščenja oseb, ki jih ne potrebujemo, sem se naučila nečesa novega.
Ne potrebujem ničesar drugega, samo nevidno nit, ki združuje nas tri in postavi stvari na svoje mesto.
Nosečnost je eno najlepših, pa vendar tudi najobčutljivejših obdobij, zato so raznorazni nasveti in pripomočki še kako dobrodošli.
V tem poletju sem se že naučila nekaj novega.
In všeč mi je, da z mamo deliva te obrede, prav tako s Sofio, ki je sicer za espresso še premajhna, a tu in tam namoči jeziček, kot mala živalca, kar se mi zdi čudovito.
Ko sedim pri morju in samo poslušam valove, vem, da mi prav nič ne manjka.
Ne gre za to, da smo boljši ali slabši. Gre le za to, da smo ljudje.
Res je, da je naše delovanje preko dneva pravzaprav močno pogojeno s tem, kako in koliko pravzaprav spimo ponoči.
Biti mama je delo, poslanstvo in misija in če v življenju imate to srečo, vozite z eno brzino več.