Drage bralke in čudovite ženske,
Ko sem bila prejšnji teden v Ljubljani in pomolila nos proti nebu, sem zagledala cvetoča drevesa s težkim snegom. Zdelo se mi je neobičajno in hkrati čudovito, a takoj sem pomislila na obred narave, ki zna tako lepo cveteti, in na sneg, ki je vse skupaj zadušil. Čudni so ti časi, če bi mi kdo rekel, da nas gledajo z Marsa in se z nami ves čas igrajo, bi mu tudi verjela. Že nekaj časa se počutim, kot bi imela Porscheja in vozila v prvi prestavi, vedno pride nekaj vmes in hitreje pač ne gre. Hkrati ima ta počasna vožnja eno prednost: da si ogledam pot, podrobno spoznam vse rože, hiše, kamne in oblake, ki so v resnici od nekdaj tam, a kaj ko jih prej nisem opazila. Morda nam svet sporoča prav to: da smo prehitri in preveč površni, zahtevni, nepravični in da ne smemo pozabiti, kako nas lahko višja sila pravzaprav ustavi. V vsakem trenutku. Morda je celo tako, da smo lekcijo razumele in si zdaj želimo le iti naprej, karkoli nas že čaka.
Imejte lep teden in same pozitivne misli, ključ do vsega je, kot vedno, v nas.
O gliciniji bi lahko povedala veliko zgodb, ki so nedvomno povezane s tem, kako se ta čudovita rastlina vedno znajde v mojem življenju. Obožujem pomlad, tudi zato, ker običajno noro cveti in srčno upam, da se bo kmalu prikazalo sonce, da se bo lahko bohotila v vsej svoji lepoti. Izbrala sem kombinacijo, ki mi je zelo ljuba: pletenino in krilo iz satena. Ostala sem pri pastelnih tonih in dodala pudrasto torbico ter salonarje. Zanimivo, kako me ta odtenek vedno spravi v dobro voljo in mi vlije veliko poguma. V teh časih ga iskreno tudi potrebujem.
Moj stajling je sledeč: pulover Reserved, krilo Zara, torbica Liu Jo, čevlji Marks and Spencer, nakit Michael Kors in Bronzallure.
