Moda mi je všeč tudi zato, ker marsikdaj ne zahteva celega premoženja, da bi izgledale dobro. Pravzaprav ste ve tiste, ki odločate o tem, koliko želite potrošiti zanjo, koliko ste njena žrtev in koliko vam narekuje življenje.
Med must have januarske kose bi želela dodati še nekaj, kar ni ravno za garderobo, ampak bolj za dušo: kratek oddih na snegu ali v hribih, nekje, kjer ni nikogar in je vse skupaj tiho ter spokojno.
Potrudimo se in se naučimo zaznati v osnovnih stvareh nekaj čudovitega, magičnega in neskončno lepega.
Obožujem sivo barvo in me pozimi spremlja veliko več kot črna.
V sebi imamo gonilno silo in kot mačke, tudi sedem življenj. Preživimo. Pozabimo. Oprostimo. Gremo naprej. Takšne smo ženske.
Dvignila se boš visoko kot čudovita ptica in vse nas pustila za seboj. In hkrati mislim, da ga sploh ne pogrešaš, prej bi rekla, da pogrešaš misel nanj ter o tem, kar sta bila.
Rada bi bila legenda, pa nisem. Kaj pa ve? Znamo kdaj plavati proti toku za stvari, v katere globoko verjamemo? Znamo vse pustiti, poslati k vragu, oprostiti in pozabiti, verjeti v svojo pot in, zelo preprosto, iti?
Ker so odnosi na gugalnici v resnici zelo utrujajoči in dejansko je tako, da ni notranjega miru, tudi ostalo težje deluje, kot bi živeli na niti in nikoli ne vedeli, kdaj se bo pretrgala.
Kdaj ste nazadnje ugasnile telefon, dale noge na mizo in počele samo to, kar se vam najbolj ljubi? Mit ženske, ki nikoli ne pade in je vedno na vrhu vsega, je neumnost: naj gre k vragu.
Všeč so mi ženske, ker so vedno polne pričakovanj in hkrati tudi pripravljene obrniti list, izbrati kaj nenavadnega, se pogledati v ogledalo in zaznati nekoliko drugačno podobo.