Pri 50 letih se življenje znajde na razpotju: za nami je pol stoletja izkušenj, odgovornosti, odločitev, zmag in porazov. Pred nami pa stoji prihodnost, polna vprašanj, neuresničenih želja, novih izzivov. Vse to se dogaja ob telesnih in čustvenih spremembah, ki jih prinaša perimenopavza ali menopavza. Ni čudno, da je um v tem obdobju lahko izjemno aktiven, pogosto celo preveč.
Zakaj postane um hiperaktiven?
Po 50. letu se pogosto zgodi, da začne um delovati v »prekomerni prestavi«. Misli so nenehne, prepletajo se brez nadzora, skrbijo nas prihodnost, zdravje, odnosi, staranje, otroci, starši … vse hkrati. Vzroki so večplastni:
- Kopičenje odgovornosti – dolga leta skrbi za druge pustijo svoj pečat.
- Hormonske spremembe – predvsem padec estrogena vpliva na razpoloženje, spomin, koncentracijo in spanec.
- Kronični stres – zaradi službe, skrbi za družino, negotovosti glede prihodnosti.
- Digitalna preobremenjenost – nenehna prisotnost pametnih naprav preprečuje duševni odklop.
- Pomanjkanje osebnega časa – ženske pogosto same sebe postavijo na zadnje mesto, kar dolgoročno izčrpava.
Značilnosti preveč aktivnega uma
Pretirano aktiven um se kaže z:
- nenehnim notranjim dialogom, ki ga je težko umiriti,
- težavami s sproščanjem in spanjem,
- premlevanjem preteklosti ali skrbjo za prihodnost,
- občutkom stalne napetosti,
- duševno utrujenostjo in težavami s koncentracijo.
Um je kot soba, polna neprebranih pisem, nedokončanih misli in čustev, ki čakajo, da jih nekdo razvrsti in odloži na pravo mesto.
Kaj pomaga pri sprostitvi uma?
Čeprav hiperaktiven um ni redek pojav, še posebej ne v srednjih letih, obstajajo preprosti načini, kako ga umiriti:
1. Globoko dihanje
Zavestno, počasno dihanje pomaga umiriti živčni sistem. Vdih skozi nos, štetje do štiri, zadržek, izdih skozi usta.
2. Sprehodi v naravi
Narava je terapevtska. Tudi 15 minut hoje po bližnjem parku lahko umiri misli.
3. Pisanje misli
Ko misli postanejo preveč intenzivne, jih prelijte na papir. Dnevnik je zvest spremljevalec notranje urejenosti.
4. Meditacija in čuječnost
Redna praksa čuječnosti (mindfulness) pomaga, da se um osredotoči na zdaj – ne na »kaj če« in »kaj bo«.
5. Digitalni odklop
Ugasnite obvestila, zmanjšajte čas na družbenih omrežjih. Dovolite umu prostor za dihanje.
6. Poslušanje pomirjujoče glasbe
Zvoki narave, klasična glasba ali meditativne frekvence pomagajo sprostiti možgane.
»Decluttering« uma – notranje pospravljanje
Tako kot pospravimo dom, lahko pospravimo tudi um. Mentalni »decluttering« pomeni odstraniti tisto, kar nas bremeni – nepotrebne misli, skrbi, obveznosti, ki niso več relevantne. Gre za čustveno higieno, ki:
- zmanjšuje napetost,
- obnavlja jasnost,
- omogoča boljše odločitve,
- krepi občutek nadzora nad lastnim življenjem.
V italijanščini »fare spazio« pomeni narediti prostor – včasih je največji dar, ki si ga lahko damo, prav ta: prazen trenutek, tišina, prostor zase.
50 minut zase?
Vprašanje, ki si ga lahko postavite vsak dan: Si lahko vzamem 50 minut zase? Ne 5, ampak 50. Brez krivde. Brez obveznosti. To je vaša nova praksa ljubezni do sebe.
Morda s knjigo. Morda s sprehodom. Morda s tišino. Morda s tem, da samo bivate. Takšen čas ni izgubljen – je temelj notranjega miru.
Um se lahko osvobodi tudi pri 50. Potrebno je le dovoljenje. Vaše.
