Najprej je bil covid, potem vojna, zdaj ni vode, o plinu že razmišljamo … Telo je neprestano v napetosti in tudi v nas se dogaja prava vojna emocij.
Če zaprete oči, prav ta trenutek, in napnete ušesa, boste slišale.
Ko preveč delam ali sem v stiku z ljudmi, ki imajo IQ mrtvega konja, izgubim glas in adijo.
To je naslednja stopnja od dnevnika, ki smo ga najbrž skoraj vse imele v srednji šoli.
Ko povemo, kar mislimo, živimo bolj pristno in srečno.
Ali menite, da so ljudje, ki so vam blizu, res tam, ko jih potrebujete?
Ne nujno večno srečna oseba, ampak resnična oseba!
Odraščali smo v ideji, da je odpuščanje za poražence, zato se moramo, če to storimo, spopasti tudi s svojimi občutki krivde.
Nikoli ni prepozno!
Vojna je udarila v času psihološke krhkosti, ki jo je povzročila dveletna pandemija.