Za vsakimi vrati se skrivajo temni prostori in naj dvigne roko tista, ki nima skrivnostne kleti in hkrati cone, ki je samo njena.
Včasih se zgodi, da naša pot ni najbolj rožnata, vsak naš korak pa lahko deluje, kot da tehta vsaj tono ali še več. Takšni trenutki od nas terjajo posebno moč …
Čarobni trenutki narave, lepo je, če jih ujamemo čim več.
Z gubami, odvečnimi kilogrami in karizmo, ki he jo dvajsetletnica pač nima.
No, malo poglejte, imam občutek, da vam bo všeč in če je temu tako, potem sem že opazila nasmeške na vaših obrazih.
Kar čutite, je sveto. Ko se poglabljate vase in najdete najbolj akutno bolečino, vedite, da je čarobna.
Toliko lepega nas še čaka. Toliko jeseni, pomladi, zim in poletij. Toliko vsega. Škoda, da imamo le eno življenje.
Včasih je kar dobro pustiti vse in se malo resetirati.
Ker je september po svoje nov začetek, naj bo to tudi nov način življenja.
Čeprav menim, da resnično premalo poslušamo svoje notranje strahove in smo premalo pozorne na osebne antene, je občutek nelagodnosti nekaj, kar zna v življenju tudi nagajati.