Ko je bila jelka končana, je Sofia pridrvela v dnevno sobo.
Mnogokrat potrebujem brco v ta zadnjo, da se zbudim. In ker smo si podobne, saj veste, jo morda potrebujete tudi ve.
Včasih nam življenje ne podari tistega, kar želimo, a ne zato, ker si tega ne zaslužimo, prej zato, ker si v resnici zaslužimo več.
Vendar, drage moje, če ste vsaj poskusile in zgrešile, vam lahko le čestitam, ker večina ljudi niti ne poskusi.
Včasih se zgodi, da naša pot ni najbolj rožnata, vsak naš korak pa lahko deluje, kot da tehta vsaj tono ali še več. Takšni trenutki od nas terjajo posebno moč …
Toliko lepega nas še čaka. Toliko jeseni, pomladi, zim in poletij. Toliko vsega. Škoda, da imamo le eno življenje.
Naj bo ta četrtek čaroben in poln magičnega prahu. Poln zvezd in radosti v srcu.
Vsaka izmed nas ima mnogo različnih vlog, tu in tam je kar dobro ugotoviti, kdo smo in kdo smo želele postati.
Težko spremenimo preteklost, to nam nekako ni dovoljeno, lahko pa spremenimo korake, ki jih bomo izbrale sedaj.
In potem me prešine, da je to pravzaprav popolnost.