Ubuntu je način življenja

Tadeja sem srečala pred mnogimi leti, ko sem vodila modno revijo na obali in jo bil zadolžen za izvedbo projekta. Takoj sva se ujela in v hipu sem vedela, da bova postala prijatelja. Vedno sta me fascinirala njegova svoboda in dejstvo, da je neprestano potoval. Tadej je bil, že pri 20 letih, svetovljan in zelo poseben človek, kot ne bi imel korenin, ker je rad letel, šel iz gnezda, potem tudi prišel nazaj, a vedno ga je spodbujala magična energija, da je preprosto odletel daleč in živel drugačno življenje, polno izkušenj. Očarale so me njegove sposobnosti, enkrat je bil v Londonu, potem v Amsterdamu, a ko se je dotaknil Južne Afrike, sem nekako vedela, da ga ne bo nazaj. Tam je našel dom in najbrž tudi življenje, ki si ga je želel.

Vir: osebni arhiv

Tadej Peric je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Ubuntu. Ker sem sama tri leta živela v Afriki, zelo dobro vem, kaj pomeni, ko te ta kontinent, predvsem pa ljudje, prevzamejo. Lahko verjameš v obstoj čarovnije ali ne, dejstvo pa je, da ne moreš nazaj. In četudi prideš, si za vedno spremenjen. S pozornostjo in spoštovanjem sem sledila njegovim korakom. Bil je strpen, vztrajen in zelo originalen, nam pa je prinesel pozitivno sporočilo o tem, kar je Ubuntu in zakaj nam lahko olepša, izboljša življenje. Pravzaprav še več: v tej knjigi nam Tadej jasno pove, kako smo vsi le eno, a kaj ko smo na to pozabili. Pa vendar kot optimist verjame in ve, da ni nikoli prepozno. In priznam, da se s tem strinjam tudi sama.

Vir: Osebni ahiv

Knjiga o Ubuntu filozofiji, ki je pravzaprav več kot filozofija, je način življenja, s pomočjo katerega postanemo boljši. Zakaj Ubuntu ter kdaj in kako si se srečal s to filozofijo?

Strinjam se s tvojim opažanjem, da je Ubuntu bolj način življenja kot le filozofija in natanko tako sem se z Ubuntujem seznanil – preko čudovitih južnoafriških ljudi, ki živijo in dihajo Ubuntu. Ko se potopiš v lokalno kulturo, je naravna posledica tega, da živiš tako, kot živijo domačini, razumeš njihovo razmišljanje in njihovo bitje … ter njihovo filozofijo in način življenja. Prijateljica iz Južne Afrike  mi je pred leti rekla: “V tebi vidim Ubuntu, ti ga živiš in to se vidi.” Od takrat naprej sem začel nekoliko bolj raziskovati besedo in ugotovil, da sta se Nelson Mandela in Desmond Tutu nenehno sklicevala na to filozofijo. Ubuntu dejansko pomeni:

Da sem, ker smo. Gre preprosto za prijaznost, enotnost in skupnost. Gre za to, da si najboljši, kar si lahko, gre za to, da narediš najbolje, kar lahko, zase, za druge in z drugimi.

Iz Slovenije v Afriko, tvoja življenjska pot je bila vedno polna izzivov in sprememb. Nekako imam občutek, da si se zdaj le ustalil in morda celo našel, kar si iskal. Kaj ti je dala in ti še vedno daje Afrika?

V enem od poglavij v e-knjigi govorim o svojem prepričanju, da sebe pravzaprav ustvarjamo, namesto da bi se našli. Moja želja po potovanjih in življenju po svetu je izhajala iz čiste želje po absorbiranju tujih pokrajin in kultur, prav tako sem si resnično želel rasti v turističnem prostoru, in to po vsem svetu, namesto da bi ostal na enem mestu večino svojega življenja. Sošolka iz osnovne šole mi je nekoč rekla, da sem že v osnovni šoli vedno govoril, da bom potoval … In tako je bilo. Tudi oče je v mladosti potoval, mama pa je, komaj najstnica, prišla s Hrvaške, da bi začela svoje življenje v Sloveniji. Potovanja so mi bila torej položena v zibelko in zato sem se odpravil na svojo lastno pot. 

Moje potovanje se ni začelo zato, ker bi iskal sebe, nekaj ali ker bi mi karkoli manjkalo. To so bile povsem sanje o potovanjih, tako kot nekdo sanja o tem, da bi bil zdravnik ali računovodja. Potovanje mi daje adrenalin, tako kot daje računovodji adrenalin  delo s številkami. Nikoli nisem bil ljubitelj besede “ustaliti se” (vedno mi je delovala, kot da to pomeni nek konec, ljudje pa smo neskončni), vsaj ne v svojih dvajsetih letih, zdaj pa nekako lahko rečem, da sem bolj ustaljen kot včasih, čeprav to še ne pomeni, da se v prihodnosti nekaj ne bo spremenilo. Če bi bilo po moje, bi najraje vsak mesec živel z vsemi svojimi najdražjimi v drugi državi!

Južna Afrika me je napolnila s prav posebno energijo in zato sem se odločil, da nadaljujem svojo  pot v tej državi. Tu še vedno doživljam ljudi, ki govorijo o poslanstvu na drugačni ravni in nekako čutim domačo energijo, kot bi bil doma. Morda tudi to, da človeštvo najbrž prihaja s te celine in da Ubuntu govori o univerzalni vezi delitve, ki povezuje celotno človeštvo, je faktor, ki me nekako veže na to državo. Kar seveda ne pomeni, da nisem navezan na svoje korenine, pravzaprav, ko si nekje v tujini, še bolj ceniš svoje korenine. Še vedno verjamem, da prihajamo z enega najlepših koncev sveta in da je Slovenija zagotovo ena najbolj raznolikih in edinstvenih držav na svetu.

Vir: Osebni ahiv
Corne Eksteen – Antagonist I

Napisal si knjigo v zelo posebnem obdobju našega življenja, v lockdownu in v momentu velike negotovosti. Kako osebno gledaš na svet?

Knjiga je bila dejansko dokončana že januarja 2020, vendar sem se zaradi pandemije covid-19 odločil vključiti nekaj svojih misli o družbi in družbeni distanci. Kako gledam na svet? Vidim kaos, vidim pa tudi lepoto in prijaznost. Vidim svet, ki je v zadnjih 20 letih dosegel izjemen tehnološki napredek, vidim potencial, vidim priložnosti, vendar vidim tudi svet, ki ga je treba po-zdraviti, vidim, da družbe propadajo, še vedno vidim in berem o sodobnem suženjstvu, izkoriščanju ljudi ter vseprisotnem rasizmu in ksenofobiji. Vidim, da nekatere države iščejo alternativne planete, kjer bi lahko živeli, toda včasih se mi zdi, da se niti na tem planetu ne znamo naučiti živeti, kot bi morali, v harmoniji in Ubuntuju. Skušam pa vedno gledati pozitivno v prihodnost oziroma menim, da moramo vsi gledati pozitivno, saj v kolikor tega ne naredimo, kaj je potem pomen vsega, biti depresiven in vedno nergati? Si upam reči, da to ni življenjski cilj.

V knjigi najdemo čudovito umetnost, citate in tudi zelo posebnega avtorja, Ndabo Mandelo. Vem, da si bil na obisku pri njemu in čeprav Nelsona žal ni več, se je v njegovi hiši prav gotovo še vedno čutila njegova energija. Kakšni so bili občutki?

S svojo knjigo sem želel narediti nekaj posebnega in mislil sem, da bi lahko dodajanje umetnosti v njej bralcem prineslo veselje in nasmeh, citati različnih avtorjev in voditeljev pa bi lahko nekomu, ki potrebuje prav to, prinesli dodaten navdih in motivacijo. Na koncu vsega je človeški izraz pomemben bodisi z umetnostjo bodisi z besedami. Besede so pomembne, lahko škodijo in lahko pomagajo ali pa celo zdravijo.

Ndabo Mandelo sem spoznal že pred nekaj leti in takrat sva se srečevala na  poslovnih sestankih. Nelson Mandela ima več vnukov, vendar je Ndaba že od njegovega 11. leta živel z Nelsonom v njihovi rezidenci v Johannesburgu. Ko je Ndaba potrdil kraj srečanja za sestanek, je bilo to v isti rezidenci, kjer Ndaba še vedno živi. Ob prihodu sem moral imeti dovoljenje, saj nepremičnino še vedno varuje južnoafriška policija. Ko sem vstopil v sobo, kjer je Mandela preživel večino svojega časa in gostil ljudi, kot so Oprah Winfrey, Barack Obama in mnogi drugi vplivni voditelji, sem ostal brez sape. Predvsem pa sem čutil posebno mirnost, hkrati močno energijo, ki je preprosto ne morem natančno razložiti. Zame sta Nelson Mandela in njegova nekdanja žena in aktivistka Winnie Madikizela Mandela prava revolucionarja, ki sta preprosto želela enake pravice za ljudi v svoji deželi in sta se vse življenje borila za te pravice. To, da je imel “Pobežan, iz Pobegov pri Kopru” privilegij, da so ga povabili v dom Nelsona Mandele, je bilo zame takrat nekoliko nadrealistična, a seveda nepozabna izkušnja.

Dejstvo, da je Ndaba Mandela sprejel mojo prošnjo, da je  gostujoči avtor v knjigi, je zame nekaj zelo posebnega in za to se mu zahvaljujem.

Vir: Osebni ahiv
Corne Theron – Plunge
Andrew Ntshabele – Friends

Morda se nekateri danes prvič soočajo z besedo Ubuntu, vendar če jo iščemo po spletu, ugotovimo, da se je prav v zadnjem letu veliko ljudi začelo ukvarjati s tem. Naključje? Težko verjamem … Kakšna je tvoja razlaga?

Tudi jaz sem si zastavljal isto vprašanje. Z več sto različnimi filozofijami po vsem svetu ljudje zdaj govorijo o UBUNTU-ju. Naenkrat so me kontaktirali ljudje iz Nizozemske, Slovenije in Avstralije, ki so mi povedali, kako ljudje v njihovih krogih govorijo o Ubuntuju kot načinu življenja. Odgovor je precej preprost; svet potrebuje prijaznost, skupnost in enotnost. Želim deliti citat iz moje e-knjige, ki bo morda dal nekaj dodatnega vpogleda v tvoje vprašanje:

Ubuntu je potreben, je nujen. Res je, da » Sem, ker smo«, a  vendar to ne pomeni, da moramo imeti enak načrt in poglede, pomeni, da bi se morali več podpirati in sprejeti takšni kot smo. Osredotočiti se moramo na boljše življenje, tako da živimo drugače, a vendar skupaj.

Sara Gaqa – I see you
Edward Selematsela – Best friends forever

Knjiga ima zagotovo mednarodni pridih; tvoja potovanja po svetu, južnoafriški gostujoči avtor, čudovito umetnost in predgovor je napisala Natalie Cvikl Postružnik iz Slovenije. Kako si se odločil za avtorico predgovora knjige? 

Predgovor je bil zame zelo pomemben del e-knjige in moram biti iskren, takoj sem vedel, kdo bi rad, da ga napiše, to je Natalie Cvikl Postružnik. Spoznala sva se pred petnajstimi leti v okviru izobraževalne institucije s področja odnosov z javnostmi, kjer je bila takrat Natalie v vlogi direktorice in predavateljice, skozi leta sva ostala v stiku, čeprav nas je pot vodila v različne smeri. Verjamem, da je tudi Natalie, tako kot jaz, v življenju imela različna poslanstva in se nenehno izobražuje, spreminja, raste in mislim, da imava to skupno lastnost. Natalie je fenomenalna ženska; je mati, žena, predavateljica na univerzi DOBA, coachinja, je direktorica podjetja Insights doo in ustanoviteljica ter glavna urednica publikacije in portala Navdihni Me – platforme, ki deli navdihujoče zgodbe ljudi – ker je čas za dobre zgodbe. Je tudi nosilka mednarodnega certifikata “Equine assisted coaching”– coaching s konji. Natalie se odlikuje po vsem, za kar se odloči, predvsem pa sem jo vedno videl kot mentorico – zato sem jo vprašal, ali bi jo zanimalo, da napiše predgovor moje e-knjige – in sprejela je. Za to sem ji zelo  hvaležen.

V kolikor Vas zanima nakup angleške verzije Tadejeve e-knjige, lahko to storite preko spletne strani: www.essenceofubuntu.com

V kolikor Vas zanima nakup slovenske verzije Tadejeve e-knjige , lahko knjigo naročite preko Izide vita – link: www.izidavita.si/esenca-ubuntuja/

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

2 komentarja
  1. Pravzaprav imam toliko misli in besed, da niti ne morem začeti komentirati. Dejstvo je, da je ta knjiga prišla resnično v času, ko jo vsi zelo potrebujemo, ko se vse spreminja, ko moramo nekako se vrniti v preteklost, istočasno pa iti naprej in osebno rasti, ter se sprejemati takšne kot smo in se drug drugega sprejemati in si pomagati. Glede avtorice predgovora knjige sploh nimam besed, to je resnično zelo zelo zelo krasna osebnost, čudovita skratka, tako kot je opisal Tadej. Hvala Izidi Vita, da nam najde tako čudovite pripomočke za lažje, lepše in srečnejše življenje.

    Nadaljujte v tem slogu, hvaležni smo vam, da ste, da ste nam navdih………

    Verjamem, da je vsebina knjige neizmerno koristna nam vsem…..

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.