Solze so kot dežne kaplje. Včasih nebo pošlje le kakšno sem ter tja, spet drugič besno lije in grmi, kot bi želelo zakričati “Dovolj vas imam, vseh!”.
Ne vem, na kateri točki v življenju se nahajate, imam pa občutek, da nas je veliko na istem peronu in vse smo v pričakovanju istega vlaka.
Spremeniti sebe in potem še svet.
Nekoč, kdo ve, mi morda tudi uspe.
Gozd nam omogoča, da se za dolžino sprehoda potopimo v popolnoma drugačen svet.
Posadila sem granatno jabolko, mandelj in figo.
In ne, se še ne poslavljam, deloma tudi zato, ker je v mojem srcu tako ali drugače vedno poletje.
Eh ja, vsaka od nas ima kdaj pa kdaj takšen dan, ko strmiš v omaro in ti prav noben kos ne “zadiši”.
V tej barvi je nekaj magičnega.
Vera pomeni verjeti v stvari, ki so nevidne, in nadaljevati tako, kot bi bile ves čas pred vašim nosom.